Ta ideja je spremenila srca vseh, ki so pekli in pomagali po poplavah

V Zgornji Savinjski dolini, kjer že od 4. avgusta odpravljamo posledice poplav, se je skupina sosedov in znancev odločila dobrodelno peči dobrote za ljudi, ki so se po poplavah znašli v hudi stiski.

V 12 dneh so razdelili več kot 220 paketov, v vsakem približno 40 kosov sladkih in slanih prigrizkov ter 45 kilogramov kruha, pečenega v domači krušni peči. Samo ene roke ne bi zmogle pripraviti toliko. Našla pa se je skupina ljudi, od katerih je vsak pripravil nekaj.

Prvi razlog je v razdejanju, ki ga je za seboj pustila podivjana voda. Drugi razlog pa v srcih dobrih ljudi, ki so prihajali na pomoč, in tistih domačinov, ki so želeli biti koristni, a fizičnega dela ne bi zmogli.

V teh dneh je bilo pri vsaki poplavljeni hiši ogromno dela. Sosedje, sorodniki in znanci so jim pomagali po svojih najboljših močeh.

Pomagati pa je želela tudi Suzana, ki zaradi kronične bolezni dela na terenu ne bi zmogla. Opazovala je zavzetost domačinov ter srčne ljudi, ki so prihajali na pomoč prebivalcem naše doline. "Občutek nemoči je bil sila neprijeten," pravi, "zato mi misli o drugačnih možnostih in načinih pomoči niso dale miru."

Poklicala je na svoj dom, ki mu ujma ni prizanesla, bili pa so tudi brez elektrike. Mama je imela okrog hiše precej pridnih rok, kuhala je na štedilnik na drva in je imela veliko dela že s pripravljanjem hrane za pridne pomagače. Pa ji je odvrnila: "Veš, kaj. Speci kaj sladkega. Jaz nimam časa še za to, bi pa rada dala na mizo tudi sladico."

Tako se je peka dobrot začela. S prijazno spodbudo je Suzana k sodelovanju nagovorila še sosede in znance. Z objavo na družbenih omrežjih pa se je krog ljudi, ki so dobrote pekli, in ljudi, ki so bili pripravljeni darovati sestavine za peko, zelo razširil. Tako zelo, da so pri peki in donacijah sodelovali tudi zunaj doline in celo zunaj naše deželice.

Dobrot niso bili deležni le pomagači na Suzaninem domu, ampak so prišle do širokega kroga prostovoljcev, gasilcev, vojakov in domačinov, ki so pomagali v občini in tudi širše kot prijazna spodbuda in zahvala v prizadevanju za dobro. Bili so dnevi, ko so bila prizadevanja posameznikov in skupin k čim prejšnji sanaciji tako močna, da so povsem pozabili na lakoto in žejo. Tiste dni sta pijača in domača dobrota po opravljenem delu še kako prijali!

V znamenje sočutja in tolažbe so dobrote razdelili tudi družinam in predstavnikom v podjetjih, ki jim je voda močno poškodovala ali porušila domove oz. industrijska poslopja. Čeprav je bil prigrizek skromen, je bil po napornem delu povsod sprejet s hvaležnostjo.

"Srečanje je bilo ganljivo," pravijo tisti, ki so pomagali udejanjiti to plemenito idejo. "Besed ni bilo veliko, bile bi tudi nepotrebne. Bili pa smo tam in s svojo bližino izrazili sočutje v imenu nas vseh, ki se trudimo vlivati upanje na svoj način."

Pobudnica peke domačih dobrot pravi, da je bila osnovna ideja akcije ljudem na terenu dati vedeti: "Mislimo tudi na vas." In še: "Bistvo je bila prijazna spodbuda."

Ob tem pa je opazila, kako je dobrodelnost spreminjala tudi srca vseh, ki so pekli. Družili so jih občutek solidarnosti, koristnosti, pripadnosti, zaupanje v dobro. Vseh skupaj jih je bilo več kot 20, prišteti pa moramo tudi njihove domače.

Suzana pa je v delo peke in dostave dobrot vpletla tudi svojo družino. Tako kot sestavine za peko so se tudi vse pripravljene dobrote zbirale na Suzaninem domu. Mož je vsak dan, po prihodu s prostovoljnega dela na terenu, ob pomoči hčerke in sina dobrote razvozil in dostavil. Pravijo, da so mnoge domačine ob njihovem prihodu zalile solze.

Suzanina soseda je povedala, da je še topel pekač nesla hrvaškim vojakom, ki so malicali v sosednjem gasilskem domu. Eden od njih je povedal, kako je bilo lepo prejeti del domačnosti, ko pa že dneve in dneve brodijo po blatu daleč od doma in odstranjujejo posledice ujme v naših krajih.

V naše kraje je prišlo reeees veliko dobrih ljudi. Prav za vsake roke, ki so pomagale pri odvažanju mulja, pospravljanju domov ali industrijskih obratov, smo domačini neizmerno hvaležni. Naj vam Oče povrne za vse dobro, ki ste ga storili v prizadevanju, da bodo naši poplavljeni kraji čim prej spet zaživeli v normalnosti. Prinesli pa niste samo pridnih rok, ampak tudi upanje in srčnost. Tudi zaradi vaše vere v dobro je naš vsakdan lažji.

Suzana pravi, da je zelo hvaležna za sodelovanje s tako srčnimi, prijaznimi in delovnimi ljudmi. Ob zaključku peke dobrot pa dodaja: "Pomagali smo tako, kot smo zmogli, in s tem napravili veliko dobrega. Vztrajajmo v prizadevanju za dobro še naprej, vedno in povsod. Naša dobra dela ne bodo vedno sprejeta tako, kot si želimo in pričakujemo. Ampak bodimo drugačni, bodimo boljši. Zaradi takšnih ljudi se ta naš svet še vrti. Zaupam v to."