Koncept karme izvira iz verskih in filozofskih tradicij Indije, zlasti hinduizma in budizma. Izraz karma izvira iz sanskrita in pomeni dejanje. Je eden temeljnih konceptov hinduizma. Nanaša se na načelo vzroka in posledice, kjer imajo posameznikova dejanja, dobra ali slaba, posledice v prihodnosti.
V hinduizmu verjamejo, da se posledice dejanj lahko manifestirajo tako v tem kot v prihodnjih življenjih, prek tistega, kar razumejo kot cikel reinkarnacij.
Z vzpostavitvijo stika z vzhodnimi kulturami je koncept karme začel vplivati tudi na Zahod, sploh s popularizacijo gibanja new age in filozofij samopomoči. V teh primerih naj učinkov in posledic dobrih ali slabih dejanj ne bi opazili le v prihodnjih življenjih, temveč tudi v sedanjosti.
Posamezniki, ki sledijo tem prepričanjem, lahko zato krivijo nekoga, ki ima raka, da si je bolezen nakopal sam z lastno žalostjo in bolečino, in upravičujejo tragedije s predsodki (“Potres se je zgodil, ker v tej državi sledijo napačni religiji.”).
Karma in krščanska gibanja
Zanimivo je, da je koncept karme uspel vplivati na nekatera krščanska gibanja, kot je recimo teologija blaginje, verski nauk, ki izvira iz Združenih držav Amerike in ki poudarja prepričanje, da lahko vera in verska praksa privedeta do materialnih blagoslovov in finančne blaginje v življenju vernika.
Po teologiji blaginje naj bi oseba, ki sledi smernicam svoje cerkve in redno prispeva svoje darove, v zameno prejemala blagoslove in blaginjo. V nasprotnem primeru bi umik in neposlušnost tem praksam privedla do finančnih težav, poslovnega neuspeha, družinskih težav in celo bolezni.
Jezusove obljube niso od tega sveta
Zato se postavlja vprašanje: Ali je to sploh Kristusovo sporočilo? Ali Jezus v evangelijih uči, da je krščansko življenje brez neprijetnosti? Ali Bog vsiljuje revščino in družinska prekletstva tistim, ki iz nekega razloga ne prispevajo desetine?
Nasprotno, Jezus ni nikoli rekel: “Pokloni se mi in vse bo tvoje.” To so besede hudiča (Lk 4,6-7). Jezusove obljube se ne dotikajo tega sveta: “Vaše plačilo v nebesih je veliko.” (Lk 6,22-23)
Poleg tega bi bilo naivno verjeti, da so vse bolezni življenja posledica preteklih napak in grehov, in pripisati nesrečo, smrt in trpljenje grehom in napakam preteklosti. V takem primeru bi verjeli, da je Bog razvajeno in kljubovalno bitje. Sam Jezus je potrdil, da se slabe stvari lahko vedno zgodijo. “Ni mogoče, da bi pohujšanja ne prišla.” (Lk 17,1-2)
Na podlagi teh primerov lahko rečemo, da karma zagotovo ni koncept, ki ga podpirajo evangeliji, in da je krščanski nauk precej drugačen. Biti kristjan ne pomeni, da ne bomo imeli težav. Biti kristjan pomeni iskanje orodij za soočanje s težavami. “Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj.” (Lk 9,23)
Na ta način lahko sklepamo, da biti kristjan pomeni imeti zrelost, da vemo, da se bodo življenjske nevihte vedno dogajale ne glede na to, ali je posameznik storil dobra ali slaba dejanja, vendar da nam bodo Jezusovi nauki in zgledi svetnikov dali moč in orodja za premagovanje teh težav.
Krščanstvo nas uči, da imamo moč: “Padel je na kolena in molil: ‘Oče, če hočeš, daj, da gre ta kelih mimo mene, toda ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi,'” (Lk 22,41-42). Bog Oče Jezusa ni osvobodil križa. Namesto tega mu je omogočil, da je bil priča zmagoslavju nad smrtjo, zlom in grehom.
Nobena naša molitev ni zaman!
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
