Ko prinesemo domov polno vrečo sveže zelenjave in sadja, želimo, da bi hrana ostala čim dlje sveža. S tem zmanjšamo količino stran vržene hrane, kar je zagotovo eden glavnih ciljev vsake družine in gospodinjstva. Poglejmo si nekaj trikov, kako jih shranjevati, da se ohrani svežina, ter kako preprečiti, da bi se vse skupaj že v nekaj dnevih pokvarilo.
Tega sadja ne shranjujte skupaj z drugimi vrstami!
Pravilo številka ena, ki je osnova dobrega shranjevanja hrane, se glasi: banane, hruške in jabolka hranimo na drugem koncu kuhinje kot preostalo zelenjavo in sadje. Zakaj? Pri svojem zorenju izločajo plin etilen, ki pospešuje zorenje (in kvarjenje) preostalega sadja in zelenjave – nekatera hrana je na to bolj občutljiva, druga manj. A prav za vso zelenjavo in sadje je bolje, če se ne “druži” preveč na tesno z bananami in jabolki. Posode, v katerih je torej več vrst različnega sadja, so morda slikovite, a v resnici se na ta način sadje v njih hitro pokvari.
Še en nasvet v zvezi z bananami: če tiste dele banan, s katerimi so bili zraščeni na drevo, zavijemo v prozorno živilsko folijo, jim s tem podaljšamo svežino za kar nekaj dni.
Teh živil ne dajemo v hladilnik
Krompirja nikoli ne hranimo v hladilniku, saj bi se v tem primeru ves škrob spremenil v sladkor. Imamo ga na suhem, hladnem in temnem – na svetlobi začne zelo hitro kaliti.
Prav tako je paradižnik bolje hraniti na sobni (ali ohlajeni sobni) temperaturi kuhinjskega pulta kot v hladilniku.
Čebule in česna ne shranjujemo v hladilniku, pač pa v suhem, temnem in ne pretoplem prostoru. Shranjujemo ju stran od krompirja, saj lahko pospešujeta njegovo zorenje.
Korenje in zelje
Korenju, pesi in repi odstranimo zelene listnate dele, preden jih damo v hladilnik. Listnati deli namreč vlečejo vlago iz zelenjave, brez njih bo vlaga ostajala na pravem mestu.
Zeljnate glave bodo ostale mnogo dlje sveže in čvrste, če jim previdno izrežemo najtrši del stržena (del, s katerim so bile priraščene). V luknjo, ki nastane na tem mestu, zatlačimo navlaženo papirnato brisačko in s tem podaljšamo svežino zeljnati glavi.
Najbolje se zeljnati glavi godi, če jo shranjujemo celo. Ker pa je velika in zavzame veliko prostora, pa je včasih smotrno, da jo narežemo denimo na četrtine. V tem primeru vsak del shranimo v plastično vrečko, ki je na vrhu zatesnjena (bodisi da gre za t. i. zip lock vrečke ali pa jo sami zalepimo oziroma zavežemo).
Listnata zelenjava, limone, ingver
Za listnato zeleno zelenjavo (solata, špinača, peteršilj itd.) velja, da se v primeru prevelike vlage hitreje začne kvariti. Zato je ne močimo, ko jo prinesemo z vrta ali iz trgovine, pač pa jo čim bolj suho pospravimo v predal za zelenjavo v hladilniku.
Peteršilju in zeleni močno podaljšamo rok trajanja in svežine, če ju postavimo v steklen kozarec, v katerem je nekaj prstov vode. Čez poveznemo plastično vrečko, nato pa damo v hladilnik. Enako velja tudi za šparglje.
Zelena solata ostane dolgo sveža, če jo zavijemo v alu folijo in položimo v hladilnik.
Sveža zelišča, ki jih uporabljamo pri kuhi, je najbolje shranjevati zavita v mokro papirnato brisačo ter v plastični vrečki, ki smo jo pri vrhu zatesnili.
Limone in ingver so najbolj zadovoljni v hladilniku. Če pri pripravi hrane porabimo samo polovico limone, preostalo polovico z odrezanim delom poveznemo na čist krožniček in damo v hladilnik, nato pa porabimo v nekaj dneh.
