Z leti se v zakonu zgodi, da postanejo zakončeve slabosti vse bolj moteče in pogost vir napetosti. Mogoče pa gredo slabosti z roko v roki z dobrimi lastnostmi? Namesto da bi se osredinjali na slabosti, se raje veselimo zakončevih dobrih lastnosti.
Francoski duhovnik Paul Habsburg s humorjem ugotavlja, da se svet deli na dve skupini ljudi: “Tiste, ki vidijo drobtine, in tiste, ki jih ne.” (Tisti, ki ne uganejo, o kakšnih drobtinah govorimo, nedvomno spadajo v drugo skupino.) To je podrobnost tiste vrste, ki se lahko z leti zakona izkaže za zelo motečo, kot na primer ta, da v času odhoda od doma še nisi pripravljen(a) ali da zlepa ne vidiš polnega koša umazanega perila, ki ga je treba oprati.
Kristjan je seveda povabljen k odpuščanju. Sveti Pavel spodbuja: “Kot Božji izvoljenci […] si torej oblecite […] potrpežljivost. Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu, če se ima kateri kaj pritožiti proti kateremu,” (Kol 3,12-13). Ponižnost, potrpežljivost in odpuščanje so bistveni za vsak odnos med dvema osebama, ki se ljubita.
Duhovnik Paul Habsburg uporabi izraz “drobna odpuščanja” za odpuščanje vseh tistih “najbolj običajnih vsakodnevnih sitnosti in neprijetnosti, stvari, ki so nekomu nekoliko moteče, a se jih ne da odpraviti”. Nič drugega ne preostane kot odpuščanje.
Glede drobtin, s katerimi se sooča tudi Paul v skupnosti duhovnikov, nam je zaupal: “Spoznal sem, da če se nočem po nepotrebnem jeziti, mi ne preostane drugega kot to, da pobrišem drobtine, svoje in od drugih. In ob tem odpustim tistim, ki spadajo v drugo skupino ljudi, ki ne vidijo drobtin.”
Videti dobro stran slabosti
Ob odpuščanju nam prenašanje drobnih zakončevih slabosti olajša še en dober trik: pogled z drugega zornega kota. “Večinoma govorimo o slabih straneh naših dobrih lastnosti, redkeje o dobrih straneh naših slabosti,” meni angleški pisatelj Herbert George Wells, ki velja za očeta znanstvene fantastike.
Osredinimo se torej na dobre lastnosti, povezane s slabostmi zakonca, zaradi katerih smo se pravzaprav poročili z njim.
Takšno navado je prevzela Ela, ki je štiri leta poročena z Markom: “Ko pride na dan kakšna Markova napaka, poskušam najti dobro lastnost, ki se navezuje nanjo.” Vaja je torej ta, da napaki najdemo ustrezno dobro lastnost. Tu gre za drobne “napakice”, ki sicer živcirajo, a v zakonu ne postavljajo pod vprašaj medsebojnega spoštovanja.
V pomoč smo oblikovali (seveda ne dokončen) seznam dobrih lastnosti, ki ustrezajo določenim slabostim. Napake smo obrnili v pozitivno smer. Nikakor ne želimo posploševati po spolu, zaimka za ženski oz. moški spol uporabljamo zgolj za prikaz in sta med seboj zamenljiva.
Slabost – dobra lastnost
Skop je. – Varčuje, da bi nam zagotovil boljšo prihodnost!
Denar meče skozi okno. – Zelo je velikodušna.
Glavo ima v oblakih. – Z njim ni nikoli dolgčas.
Ob času ni nikoli pripravljena. – 10.000 stvari zmore storiti hkrati!
Zaskrbljen je. – Želi si, da bi dobro opravil in da bi bilo vse popolno!
Zelo neorganizirana je. – Živi sedanji trenutek, kar je zelo dragoceno.
Zelo je molčeč. – Zna poslušati.
Prava klepetulja je. – Z njo je življenje razgibano!
Tako je resen. – Zaupanja vreden, kar je pomirjujoče.
Lahkomiselna je. – Spontana je, v življenje mi vnaša lahkotnost.
Ne zna se odločiti. – Zelo je spravljiv.
Samo jezi se. – Ob njej se vedno smejemo.
Len je, nič ne postori po hiši. – No, dejansko se on ukvarja s papirji/vrtom/nadzorovanjem del/otroki …
Tako trmasta je. – Ve, kaj hoče.
Pedanten je. – Vzgojen je.
Utrujajoča je. – Energična je.
Malodušen je. – Previden je.
Prava mati koklja je. – Najini otroci imajo srečo!
Kot oče je kar strog. – Najini otroci imajo srečo!
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Lucija Rifel.
