Vprašanje bralca:
Oglašam se v zvezi z imenovanjem škofov. Vsi vemo, da sveti oče imenuje škofe. Toda kdo jih predlaga, saj sveti oče ne pozna kandidatov. To delo gotovo opravijo za to izvoljeni ljudje v lokalnem okolju. Kako je s tem pri nas? Že dolgo čakamo na imenovanje novega škofa v Kopru, pa je kar naenkrat vse potihnilo. Hvala za odgovor in prijazen pozdrav.
Miha
Odgovarja msgr. Andrej Glavan, upokojeni novomeški škof:
Spoštovani gospod Miha! V pismu vprašujete, kako pride do imenovanja škofov v Cerkvi. Vprašanje se vam je porodilo zaradi “dolgega čakanja” na imenovanje novega koprskega škofa. To čakanje ni nič izrednega. Naj povem, da so eno govorice, ki se pojavijo in lahko kmalu potihnejo, drugo pa so uradni postopki. V teh postopkih se lahko pojavi resen pomislek o kandidatu in imenovanje se zavleče.
Vsak škof se odpove škofovski službi, ko dopolni 75 let. To je gotovo storil tudi sedanji koprski ordinarij škof Jurij. Ni mi znano, kakšen uradni odgovor je dobil, ko je bila njegova odpoved sprejeta.
Lahko pa povem, da sem jaz v jeseni leta 2018 po odpovedi dobil odgovor, da bo novi škof v Novem mestu imenovan do konca leta 2019. A se je to imenovanje zavleklo do sredine leta 2021. Ne le božji mlini, tudi vatikanski mlini včasih meljejo počasi.
Kako je z imenovanjem škofov? Imenuje ga vedno papež. Ker on večine osebno ne pozna, saj imenuje vsako leto več sto škofov, so mu v pomoč apostolski nunciji in drugi svetovalci. Ti najprej zberejo predloge. Običajno je tako, da za nekaj kandidatov, ki so dobili največ glasov, nato izvedejo poizvedovanje. To je lahko bolj ali manj široko.
Včasih se vpraša tudi več kot 50 škofov, duhovnikov in tudi laikov, ki imajo pomembnejšo vlogo v neki krajevni Cerkvi, še posebej iz škofije, za katero se išče kandidat, saj je gotovo najpomembnejše mnenje tistih, katerim naj bi bil bodoči škof pastir, oče, vodnik, vzornik, predstojnik in prijatelj.
Zelo pomembno je, da krajevni ordinarij svojo bodočo škofijo vsaj malo pozna, tako njene pastoralne probleme kot tudi duhovnike. Velika večina slovenskih škofov je bila v zadnjih desetletjih izbrana iz njihove rojstne škofije. Ni pa to nujno ali redno pravilo. Sv. Ignacij Antiohijski ima veliko pomembnih misli o škofovski službi.
On pravi, da naj bi bil škof kakor živa podoba Boga Očeta. Zato so naravni in posebni duhovni darovi, ki jih ima neki kandidat, zelo pomembni, da bi duhovniki in verniki lahko videli v njem dobrega, ljubečega, pa tudi modrega in odločnega očeta.
Cerkev na Slovenskem je imela srečo, da je v zadnjem stoletju imela dobre, spoštovane in svetniške škofe, saj so kar trije tudi svetniški kandidati: škof Slomšek, ki je že blaženi, škof Gnidovec in škof Vovk. Smemo pa k tem prišteti še škofa Baraga, ki je deloval med Indijanci v Severni Ameriki.
Da bi tisti, ki so odgovorni za to, našli kandidate, ki jih je Bog poklical, moramo za izbiro novih škofov veliko in vztrajno moliti.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 72, številka 41.
