Splošno gledano so informacije nekaj dobrega, še posebej če se nanašajo na aktualne dogodke in nam pomagajo, da smo seznanjeni s svetom okoli nas.
Z informacijami in splošnim znanjem pa je seveda mogoče tudi pretiravati, podobno kot s hrano. Preprosto nam ni treba vedeti vsega, včasih pa lahko prevelika količina informacij škoduje naši duši.
Tomaž Kempčan v svojem delu Hoja za Kristusom premišljuje o pojmu prevelike količine informacij:
Ne vdajaj se preveliki vedoželjnosti, zakaj v tem je mnogo raztresenosti in prevare. Učeni imajo radi, da jih drugi vidijo in imajo za modre. Mnogo je reči, katerih znanje duši, malo ali nič ne koristi.
Radi bi postali še boljši
ekipa Aleteie
Če vemo veliko stvari, se nam lahko pogosto zdi, da vemo vse. To nas lahko pripelje do določenega napuha in v komentarje na družbenih omrežjih se morda spuščamo nekoliko domišljavo, misleč, da smo najmodrejši od vseh.
Poleg tega je sicer dobro vedeti, kaj se dogaja v svetu, vendar obstajajo tudi druge vrste znanja, ki lahko koristijo nam in naši duši, kot pojasnjuje Kempčan:
In zelo nespameten je, kdor hrepeni po drugih rečeh, razen po tistih, ki mu služijo v zveličanje. Veliko besed ne nasiti duše; bogoljubno življenje pa oživlja duha in čista vest daje veliko zaupanje v Boga.
Če trpimo zaradi prenasičenosti z informacijami, je morda čas, da preuredimo svoje prednostne naloge in poiščemo informacije, ki nas bodo dvignile in bodo služile zveličanju naše duše.
Navedka iz knjige Tomaža Kempčana Hoja za Kristusom v prevodu Aleša Ušeničnika.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
