Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je obrekovanje “dajanje neresničnih, zlonamernih izjav”. Resnično ali lažno, obrekovanje nikoli ni zaželeno. Od kod izvira nagnjenost k obrekovanju in vmešavanju v to, kar v resnici ne zadeva nikogar?
Celo Jezus nas je v Matejevem evangeliju opozoril: “Človeka ne omadežuje to, kar gre v usta, ampak kar prihaja iz ust, to omadežuje človeka,” (Mt 15,11).
Sveti Benedikt je podobno zapisal v redovnem pravilu:
Zgledujemo se po preroku: “Pred svoja usta sem postavil zavoro. Obmolknil sem. Naredil sem se majhnega in celo o dobrih stvareh molčim.” Včasih se moramo zadržati, da tudi dobrih stvari ne govorimo. Iz ljubezni do tišine. Torej se moramo še toliko bolj zadržati, da ne govorimo slabih stvari, zaradi kazni, ki jo sproži greh. Znati biti tiho je zelo pomembno. Najboljši učenci so redko dobili dovoljenje, da spregovorijo besede, ki so dobre, svete, ki pomagajo drugim. Kajti učitelj je tisti, ki govori in uči. Učenec molči in posluša.
1
Izogibajmo se zlonamernim pogovorom
Govorice so škodljive, kajti besede prodrejo v dušo in jo obremenijo. Sveti Pavel nas na to opozori v pismu Efežanom: “Nobena umazana beseda naj ne pride iz vaših ust, marveč le dobra, da bi bila po potrebi v izgrajevanje, da bi podelila milost tistim, ki poslušajo,” (Ef 4,29).
Če pa komu vendarle uide kakšna beseda obrekovanja, je Sveti Duh neprecenljiva pomoč in pomaga tistemu, ki posluša, da podeli z drugim modre apostolove nasvete. Bolje je zamenjati temo pogovora kot podpihovati in spodbujati škodljiv pogovor: s tem storimo uslugo sebi in sogovorniku.
Ne raznašaj lažnive govorice; ne podajaj roke krivičniku, da bi krivo pričeval (2 Mz 23,1).
2
Odvrnimo pogled
V neustrezni situaciji ali dejanju moramo odvrniti pogled od vsebine, ki povzroča “škandal”. V Svetem pismu se za ta izraz pojavlja beseda moqesh [מוֹקֵשׁ], ki pomeni past ali vaba, oziroma z daljšo razlago “nekaj, kar povzroči padec, uničenje”. V tem smislu je obrekovanje past, ki povzroči padec tako obrekovalca kot poslušalca: s tem ko vzdržujemo govorice, škodujemo dostojanstvu osebe, ki jo obrekujemo.
3
Postavimo “stražo pred usta”
Svetopisemska knjiga Pregovorov nam pomaga ohraniti čista srca: “Kdor pazi na svoja usta in svoj jezik, bo svoje življenje obvaroval stiske,” (Prg 21,23).
Ne nazadnje je treba na obrekovanje pogledati tudi z moralnega vidika: Kako lahko drugemu storim to, česar nočem, da bi drugi storili meni? Kako zaupati človeku, o katerem vemo, da pogosto slabo govori o drugih? Ali je ta človek vreden zaupanja?
Da bi se znali upreti škodljivim govoricam, prosimo Gospoda s psalmistovimi besedami: “Postavi, Gospod, stražo k mojim ustom, čuvaj vrata mojih ustnic!” (Ps 141,3)
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Lucija Rifel.
