Katoličani vemo, da je življenje Božji dar, ki ga moramo ščititi in slaviti:
Dar življenja, ki ga je Bog Stvarnik in Oče zaupal človeku, ga poziva, naj ceni neprecenljivo vrednost tega, kar mu je bilo dano, in prevzame odgovornost zanj.
Kultura življenja je kultura, v kateri je vsako človeško življenje spoštovano z dostojanstvom in sočutjem.
Kaj lahko storimo, da bi takšno kulturo gradili v svojem vsakdanjem življenju?
Predlagam vam nekaj načinov, s pomočjo katerih s svojimi štirimi malčki gradim kulturo življenja v našem domu: dejansko pa so uporabni za vsakogar in v vseh okoliščinah.
Upam, da vam bodo te ideje v navdih in boste tudi sami slavili dar življenja!
1
UPORABLJAJTE JEZIK, KI SPODBUJA ŽIVLJENJE
Eden od najmanjših, pa vendar najvplivnejših premikov je uporaba jezika, ki spodbuja dar življenja, in izbira besed, s katerimi častimo in slavimo življenje v vseh starostnih obdobjih in na vseh stopnjah.
Svojim otrokom, recimo, vedno govorim, da so dojenčki Božji dar. In zdaj vsakokrat, ko slišijo, da nekdo pričakuje otroka, vzkliknejo: “O, kako lepo, Bog je blagoslovil njihovo družino!”
Ko srečamo nekoga, ki je drugačen od nas, se potrudimo, da se naučimo ustreznega besedišča za njegovo stanje: moji otroci so se navadili reči, da ima njihov prijatelj nekoliko “drugačne okončine”. Na spletnih video posnetkih in knjigah v knjižnici poiščimo več informacij o prijateljevem stanju, kot so sladkorna bolezen, avtizem, cerebralna paraliza ali Downov sindrom.
Izobraževanje otrok (in nas samih!) o tovrstnih stvareh nam pomaga, da se ob srečanju z nekom, ki je na nek način drugačen od nas, počutimo domače in udobno in na razlike ne gledamo kot na nekaj neznanega in “tujega”. Ta drobna dejanja samoizobraževanja in seznanjanja z razlikami skupaj pripomorejo k temu, da se vsi naši prijatelji počutijo dobrodošle in spoštovane, kar je osrednjega pomena za kulturo življenja.
2
OBISKUJTE OSTARELE
Vzemimo si nekaj časa iz svojega natrpanega urnika, obiščimo ostarele in postanimo njihovi prijatelji: to nam bo pomagalo ceniti življenje v vseh starostnih obdobjih.
Papež Frančišek pogosto govori o pomenu spoštovanja ostarelih in med drugim odločno nasprotuje “kulturi odmetavanja”:
Grozno je, da so starejši ljudje pogosto zavrženi. To je greh! … Ta zasvojenost s kulturo odmetavanja je nekaj ogabnega. Navadili smo se odmetavati ljudi. Želimo odpraviti vedno večji strah pred šibkostjo in ranljivostjo, s tem pa pri ostarelih povečujemo tesnobo in strah pred tem, da so brez podpore in zapuščeni.
Ko obiskujemo ostarele in uživamo v odnosih z njimi, potrjujemo, da lahko vsakdo ne glede na starost prispeva nekaj dragocenega. In če smo iskreni, se verjetno tudi odlično zabavamo, saj so ostareli, ki jih poznam sama, resnično zabavni ljudje! Obiskovanje ostarelih prijateljev je lahko zabavno in prijetno početje za vse nas.
3
SKRB ZA POMOČI POTREBNE
Z majhnimi otroki je težko najti oblike primernega prostovoljnega dela, vendar mi je z leti uspelo najti nekaj načinov, kako izvajati telesna dela usmiljenja v družbi svojih malčkov.
Eden mojih najljubših načinov skrbi za pomoči potrebne je priprava darilnih vrečk za brezdomce. Druga dostopna možnost je prostovoljno delo v organizacijah, kot so recimo župnijske Karitas.
Ko si vzamemo čas in poskrbimo za ljudi, ki to potrebujejo, gradimo kulturo, ki spodbuja in slavi sleherno človeško življenje.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
