Mladi poljski duhovnik Marcin Jablonski, ki živi v Barceloni, je sodeloval na reliju Dakar, ki se je končal z zmago voznika Carlosa Sainza. Zahvaljujoč njegovemu sodelovanju je bil na tekmovanju prostor tudi za vero in Kristus je bil tako prisoten tudi sredi puščave.
19. januarja je bil dirkač Carlos Sainz v spremstvu svojega sovoznika Lucasa Cruza že četrtič razglašen za zmagovalca relija Dakar, ki velja za najtežjega na svetu.
Po 12 etapah in več kot 7.800 prevoženih kilometrih med peščenimi sipinami in skalnatimi cestami se je Sainz vrnil v domačo Španijo kot prvak in dal več intervjujev.
Carlos Sainz in vera
Da je Sainz človek globokih krščanskih prepričanj, je vsem znano, saj je to izrazil v različnih intervjujih. Je pa ob tej priložnosti medijem pojasnil, da je bil v njegovi ekipi tudi duhovnik, ki je pred začetkom dirke blagoslovil njegov avto.
“Veste že, da sem veren, v ekipi pa je bil tudi duhovnik in prosil sem ga, naj pred dirko blagoslovi avto. Bil je edini od treh, ki je bil blagoslovljen … Dal mi je majhno podobico, ki sem jo imel ves čas v avtu … In resnica je, da je delovalo.”
Duhovnik in ljubitelj avtomobilov
Za blagoslov je poskrbel mladi poljski duhovnik Marcin Jablonski, ki je bil posvečen leta 2023 v Barceloni. Eden od inženirjev ekipe Audi, Dani Dani Gratacós, pozna očeta Marcina, ker njegovi otroci obiskujejo šolo, kjer deluje Marcin.
Pred meseci je Marcin v pogovoru z njim omenil svojo ljubezen do avtomobilov in dirkanja, zato ga je Dani spodbudil, da se udeleži tekmovanja Dakar. Duhovniku Marcinu se ni zdelo izvedljivo, da bi bil 20 dni, kolikor traja dirka, odsoten od svojega dela v šoli, toda njegovi nadrejeni so ga podprli in odobrili, da je lahko odšel v Savdsko Arabijo.
Presodili so namreč, da je to poslanstvo, ki mu ga je dal Bog. Barcelonski pomožni škof mu je svetoval, naj bo ponižen in tak, kot je, naj bo podoba Kristusove navzočnosti med tekmovalci. Izročil mu je več podobic in relikvijo patra Pija, ki je pozneje spremljala Carlosa Sainza v avtomobilu.
Duhovnik in voznik
Poleg tega, da je bil Marcin duhovnik Audijeve ekipe, je bil tudi del pomožnega osebja in je vozil enega od avtodomov. Sodeloval je pri organizaciji in skrbel za avtomobile.
Poleg tega, da si je znal z delom “umazati roke”, je skrbel tudi za duhovnost. “Vsako jutro sem se v molitvi spomnil, da sem tu zato, da sem v Kristusovem imenu prisoten med vsemi temi ljudmi, hkrati pa sem želel tudi pomagati in kaj storiti.”
Vsak dan je obhajal sveto evharistijo in bil med vožnjo avtodoma na voljo za duhovne pogovore. “Zelo lepo je bilo videti, da so do mene z osebnimi vprašanji pristopili ljudje, ki morda nikoli niso imeli tesnega stika z duhovnikom.”
Veselo je še dodal, da nekateri sprva niso verjeli, da je duhovnik, dokler jim ni pokazal svojega profila na Instagramu, kjer ga lahko vidimo med maševanjem.
Kljub temu, da se je dobro počutil med dirkači, je na trenutke pogrešal kapelico ali tiho in mirno mesto, kjer bi lahko molil. Za duhovnika je živeti v takih okoliščinah nekaj posebnega in potreboval je prostor, da bi lahko bil z Gospodom.
Pogrešal je tudi svojo skupnost: “Biti dvajset dni v puščavi brez svojih bratov, ki razumejo tvoje življenje, je nekaj, kar sem v teh dneh zelo pogrešal. Vem pa, da so me podpirali s svojimi molitvami.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.
