Da, to je še en članek o postnem času – obdobju, v katerem si vsi neizogibno prizadevamo narediti še en korak h korenitemu preoblikovanju samih sebe. In čeprav smo doslej gotovo imeli nekaj precej uspešnih postnih obdobij, je tudi res, da je rast počasen, največkrat neviden proces.
Dobra stvar je, da lahko sadovi postnega časa trajajo vse življenje, vendar le v primeru, če postne izzive spremenimo v navade. Postni čas nas pravzaprav spodbuja k oblikovanju koristnih navad, ki lahko bogatijo naše življenje vse leto.
Morda se bo komu zdelo naivno, toda “izziv dobrih navad” je lahko zabaven in privlačen način, da posameznik ali družina stori prav to.
1
Prvi korak: izberite svoj cilj
Katera področja svojega življenja želite (ali morate) izboljšati? Premislite o naslednjih primerih:
Duhovne navade: vsakodnevno prebiranje Svetega pisma, sodelovanje v molitvenih skupinah – morda celo vnovično redno obiskovanje nedeljskega bogoslužja?
Osebna rast: izkazovanje hvaležnosti, preživljanje časa v naravi, več posvečanja branju ali osebnostnemu oblikovanju.
Družinske vrednote: skupni družinski obroki, skupno služenje, redna molitev – ali preprosto dejstvo, da ste na voljo svoji družini, lahko nekaterim predstavlja veliko spremembo.
2
Drugi korak: določite izziv
Odločite se za trajanje (tedensko, mesečno, celoten postni čas) in izberite stopnjo predanosti. Boste poskusili z eno novo navado ali se jih boste lotili več? Prepričajte se, ali je vaš cilj dosegljiv, da ne boste obupali.
3
Tretji korak: naj bo zanimivo
Predstavljajte si svoje cilje: lahko si ustvarite nekakšen sledilnik navad, neke vrste nadzorni seznam, ki vam bo pomagal spremljati, kako daleč ste prišli – sam si pogosto zapisujem, koliko strani sem prebral na teden ali koliko kilometrov sem pretekel.
Sodelujte s prijatelji: za podporo in odgovornost do samih sebe se povežite z družinskimi člani ali prijatelji. Zanimivo je tudi, če nekatere cilje delite z otroki, saj je to nekoliko drugačen način povezovanja.
Nekateri moji prijatelji so se recimo odločili, da se bodo s svojimi otroki naučili novega hobija. In četudi se morda zdi, da to ni ravno postni sklep, je pomembno to, da so se znali odpovedati nekaterim nepotrebnim opravilom, da bi počeli stvari, ki imajo povsem drugo vrednost: preživljanje skupnega časa z družino. Na ta način lahko skupaj praznujete dosežene mejnike.
Bodite ustvarjalni: za vsak teden predanosti se nagradite z majhnimi priboljški – morda s skupnim ogledom filma?
Še enkrat – vključite otroke: prilagodite svoje izzive njihovi starosti in zanimanjem. Pripravite zabavne dejavnosti, povezane z željenimi navadami. Navdušujoče je videti, kako lahko skupno opravljanje dobrih del gradi človekov značaj.
4
Četrti korak: bodite prilagodljivi
Življenje je polno krivulj. Teh je res veliko. Če zamudite kakšen dan ali če imate težave, ne obupajte. Prilagodite se, si odpustite in se znova posvetite svojemu cilju.
5
Peti korak: po koncu postnega časa
Ne pozabite, da se navade utrdijo šele po določenem času. Postni čas je edinstvena odskočna deska, ki nam omogoča, da pozitivne spremembe vključimo v svoje redne navade.
Navdih lahko (in morate) poiskati v katoliških virih: zgodbah svetnikov, svetopisemskih odlomkih ali svojih najljubših duhovnih čtivih. Če jih nimate, se obrnite na svojega duhovnega voditelja. Če nimate niti duhovnega voditelja, ga poiščite – naj bo to del vašega izziva.
Na kratko: v letošnjem postnem času se ne le odpovejte določenim stvarem, temveč jim raje kakšno dodajte. Postavite si izziv, da boste pridobili nekaj pomembnega: trajno prakso dobrih navad, ki bogatijo vaše življenje in krepijo vašo vero.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
