Nebesa pod Triglavom – film, ki je občinstvo ganil do solz

Polna dvorana po starosti raznovrstnega občinstva je pol ure kratkega filma, posnetega po resničnih dogodkih pod režisersko taktirko Matjaža Feguša, spremljala v vzdušju, na trenutke prepojenem s sproščenim nasmeškom in na trenutke s cmokom v grlu ter solzami v očeh.

Nebesa pod Triglavom predstavljajo prvo filmsko uprizoritev, ki se je z druge plati, kot smo je vajeni, skozi oči dveh mladih duš dotaknila občutljivega, z bolečino in strahom prežetega obdobja druge svetovne vojne na slovenskih tleh. Boleči, strašljivi in s krvjo prepojeni dogodki so se v Brezovici pri Ljubljani zgodili usodne noči leta 1942 takrat še mladeniču Rudiju Kolariču (v filmu Jože).

Izmed stotih igralcev, ki so se potegovali za vlogo Jožeta, je bil izbran mladi Marino Hergula. Druge glavne vloge so pripadle nadarjeni igralski zasedbi: Jožetova rosna ljubezen – Ana Marija Candellari, Jožetova mama – Nataša Babič, partizan – Denis Bilash.

Producent in direktor fotografije David Sipoš je na oder povabil glavne igralce filma, ki so na kratko podelili izkušnjo s snemanja in doživljanja zgodbe.

Sledila je enourna okrogla miza, kjer so povabljeni Borut Pahor, Mitja Ferenc, Romana Bider in Peter Hribar spregovorili o tem, kako pomembno je, da s takšnimi filmi, kot je Nebesa pod Triglavom, razkrijemo resnico o hudih zločinih, ki so se dogajali med drugo in po drugi svetovni vojni na obeh političnih polih. Dodali so, da je treba ne le začutiti bolečino druge strani, temveč tudi vstopiti v proces odpuščanja, saj bo le tako mogoče, da se bo slovenski narod spravil med seboj.

Po okrogli mizi je Sipoš zbranim podelil svojo izkušnjo z obiskom pri več kot 90-letnem Rudiju Kolariču, ki je med vojno zbežal v ZDA in si tam ustvaril novo življenje. Ta je film prvi podprl v želji, da bi imeli v Sloveniji "spomenik dogodkom iz druge svetovne vojne". Prepričan je, da je treba na različne načine spregovoriti o kruti resničnosti bratomorne državljanske vojne.