separateurCreated with Sketch.

“To so zgodbe, ki so bile nekoč zamolčane, prepovedane. Marsikdo si jih še danes ne upa povedati”

nebesa pod triglavom

Gosta 100. epizode Moških skrivnosti z voditeljem

whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Lojze Grčman - objavljeno 01/03/24
whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Pogovor z ustvarjalcema filma, ki široko odmeva, moral pa bi še bistveno širše

Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.

Darujem za Aleteio


Nebesa pod Triglavom je naslov odmevnega filma Studia Sipoš, pod katerega se je kot producent in direktor fotografije podpisal David Sipoš, za scenarij in režijo pa je poskrbel Matjaž Feguš. Oba smo gostili v jubilejni 100. epizodi rubrike Moške skrivnosti. Zakaj takšno ime? Ne rubrike, ampak filma, ki je do solza ganil gledalce na predpremieri.

Matjaž pojasnjuje: "Nebesa pod Triglavom bi lahko imeli. Po drugi strani je ta naslov tudi malo ciničen. Komunistični režim je hotel nebesa narediti na Zemlji, a mu ni uspelo. Lik Jožeta je ta nebesa skozi svojo otroškost živel in imel vse. In potem naenkrat ni več imel ničesar in je moral bežati. Trenutek otroških nebes smo hoteli uprizoriti zato, da vidimo, kako je, ko jih vzameš."

Oglejte si celoten pogovor z Matjažem in Davidom:

Zgodovina na platnu

Zgodba filma Nebesa pod Triglavom je navdihnjena po resničnih dogodkih (zgodili so se zdaj v ZDA živečemu Rudiju Kolariču) in spremlja najstnika Jožeta, igra ga Marino Hergula, ki v negotovih časih italijanske okupacije leta 1942 pomaga mami z vodenjem družinske trgovine.

Zagledan je v sosedo Nežo (Ana Marija Candellari), vse pa se spremeni v temni noči, ko njegovo mladost prekine žalostna usoda. Jožetova otroška nedolžnost je dokončno pokopana, odločiti se mora, ali bo stopil na pot maščevanja ali odpuščanja. Film orisuje usodo Slovencev, ki so bili primorani v času med drugo svetovno vojno in po njej pobegniti iz domovine, da bi ohranili svoje življenje in življenja svojih bližnjih.

Spletna premiera filma bo v nedeljo, 3. marca, ob 20h na YouTube kanalu Studia Siposh.


V imenu poslanstva

Tovrstnih filmskih zgodb, razkrivanja odtenkov sivine v tako zakoreninjenem črno-belem slikanju, premoremo bore malo. Zato pa … "Imamo neko poslanstvo, da povemo stvari, ki so bile do zdaj zamolčane, ki so bile včasih prepovedane, ki si jih ljudje niso upali povedati. Marsikateri filmar si še danes ne upa povedati raznoraznih razlogov ali posledic, ki lahko iz tega pridejo," ugotavlja Sipoš.

Utrinki s snemanja:



Resnice ni mogoče zanikati. Sama sili na plano: "Če kdo posluša ljudi, ki to prepovedujejo, ne more reči: ne, to se ti ni zgodilo. Ta človek je to povedal. To se mu je zgodilo. In mi smo samo tisti, ki to prenašamo, potem tudi naprej."

Utrip predpremiere:

Kdaj se bo rana zacelila?

Lastnik Studia Siposh ugotavlja tudi: "Film je edini pravi način, da tu začnemo pomirjati, spravljati, katerokoli besedo že uporabljamo, in mogoče bodo cele generacije z nami ali za nami tiste, ki bodo začele celiti to rano v Sloveniji na način, ki bo dolgoročen."

Do kdaj bo torej še trajala ta slovenska razdeljenost? Kaj lahko vsak od nas stori, da bo vsaj malce manjša? "Dokler je to funkcionalno politično orodje, da prinaša glasove eni ali drugi strani, se mi zdi, da se bodo politiki pač posluževali," razmišlja David Sipoš: "Mi smo pripovedovalci zgodb. Mi smo tisti, ki smo se odločili, da je film medij, ki na nek drug način prinaša resnico in prinaša zgodbe na plano. In nam se zdi, da je pomembno to nadaljevati, da spravljamo zgodbe med ljudi, da o njih razmišljajo. Od političnih glasov nimamo nobene koristi."

Gotovo pa bo koristno, če si boste v nedeljo ob 20h brezplačno ogledali film in produkcijo naslednjih tudi podprli.

E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.

Postanite del naše zgodbe

Pomagajte nam nadaljevati naše poslanstvo - še naprej bi radi na splet prinašali Lepo, Dobro, Resnično. Hvala za vaš dar.