Aleteia logoAleteia logoAleteia
Ned, 21. aprila |
Aleteia logo
Zanimivosti
separateurCreated with Sketch.

Kdo je bila prva ameriška svetnica, poznana kot “mati sirot”?

saint Frances Cabrini

Public Domain

Katarina Berden - objavljeno 09/03/24

Na slovenska velika platna je prišel film o sveti Frančiški Ksaverija Cabrini

Predstavljamo zgodbo svete Frančiške Ksaverija Cabrini, prve ameriške svetnice.

Posebna že kot otrok

Marija Frančiška Cabrini se je rodila 15. julija leta 1850 v italijanski pokrajini Lombardija. Bila je najmlajša od trinajstih otrok Agostina in Stelle in ena od le štirih otrok, ki so dočakali oz. preživeli najstniška leta.

Ker se je rodila dva meseca prezgodaj, je bila kot otrok zelo majhna in šibka in je celo življenje ostala šibkega zdravja. Pri sedmih letih je prejela zakrament svete birme in že takrat v sebi začutila željo, da bi postala redovnica in misijonarka.

Kot najstnica je obiskovala šolo, ki so jo vodile redovnice, in pridobila ustrezno izobrazbo za poklic učiteljice. Kljub tej možnosti je želela postati redovnica, a je zaradi krhkega zdravja noben red ni hotel sprejeti.

Ker je niso sprejeli, je ustanovila svoj red

Po dolgem času čakanja so jo sprejele sestre v Codognu, vendar je skupnost kmalu razpadla. Leta 1880 je zato ustanovila red misijonark Presvetega Srca Jezusovega in postala predstojnica. Ker ji je sveti Frančišek Ksaverij, zavetnik misijonarjev, predstavljal velik zgled, si je izbrala redovniško ime Frančiška Ksaverija.

Prevzela je vodstvo sirotišnice, ki jo je preimenovala v Hišo previdnosti, in tam je nastala močna skupnost. Pozneje je Frančiška ustanovila še samostan in hišo v Milanu.

Načrtovala je, da bo odšla v misijon na Kitajsko, vendar si je po papeževem priporočilu premislila in se odpravila v Ameriko, kjer je bilo mnogo italijanskih priseljencev.

Zavetnica izseljencev in sirot

V velikih mestih v Ameriki je ustanavljala bolnišnice, sirotišnice, domove, šole in skrbela za priseljence, pri tem pa se ji je pridruževalo vedno več deklet. Borila se je za tiste, ki so se znašli na robu družbe. Vse svoje napore je morala vložiti v to, da je lahko pomagala priseljencem in jim izborila pravice. V New Yorku je namreč naletela na odpor do svojih idej in dejavnosti, vendar je to ni ustavilo.

Ves svoj čas je namenjala ubogim in pomoči potrebnim, pravijo celo, da je delala tudi po dvajset ur na dan. Ustanovila je 67 redovnih hiš. Umrla je 22. decembra leta 1917 v 67. letu starosti.

Leta 1946 je bila razglašena za svetnico, postala je zavetnica izseljencev, sirot in bolnišničnega osebja. Zaradi dela in nesebične ljubezni do ljudi, ki jim je pomagala, je dobila vzdevek “mati izseljencev”.

Film o njej tudi v Sloveniji

Življenje svete Frančiške v ameriškem mestu New York, kjer ji je bilo vse prej kot lahko, lahko pobližje spoznate v filmu Cabrini, ki je v teh dneh na sporedu tudi v slovenskih kinematografih.

Oglejte si napovednik:

Tags:
svetniki
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e-novice.