Odpoved lastnim koristim? Svetnik priporoča naslednje

Katekizem Katoliške cerkve nas uči, da lahko nebesa dosežemo le prek križa. Pod številko 2015 lahko beremo, da "ni svetosti brez odpovedi in brez duhovnega boja. Duhovni napredek vključuje askezo in zatajevanje (mortificatio), ki polagoma vodita k življenju v miru in veselju blagrov".

Zatajevanje (mortificatio) in askeza se tu nanašata na žrtvovanje našega udobja, da bi spoznali, kako nas naše telesne želje ne morejo prevladati. Tako se bomo ob skušnjavi, da bi grešili, grehu znali odzvati z glasnim ne! To pa zato, ker sta askeza in zatajevanje vaji za moč človekove volje, ki jo krepita.

Ker je to ključ, kako doseči svetost, moramo samoodpoved vaditi ne le v postnem času, ampak vsak dan. Vsak dan lahko v običajnih stvareh najdemo priložnost za krepitev duha. Sv. Jožefmarija Escrivá, svetnik, ki nas vabi k posvečevanju našega vsakdana, je vedno govoril, da moramo živeti v duhu resnične pokore.

Tule je nekaj točk za premislek, ki nam bodo pomagale osmisliti naše vsakdanje odpovedi, kot jih priporoča sv. Jožefmarija Escrivá.

Nekaj minut namenite razčlembi svojih vsakdanjih dejavnosti, od trenutka, ko vstanete iz postelje, do večernega počitka. Razčlemba dneva vam bo pomagala ugotoviti, katera so pomembna področja v vašem življenju, in opredeliti kraje ali ljudi, s katerimi se najpogosteje srečujete.

V starodavnih časih so puščavo in gore opredeljevali kot točke za srečanje z Bogom. Tja so ljudje hodili molit, saj so bili to kraji, ki so bili daleč stran od vsega drugega. Danes se umaknite v "puščavo" v svoji sobi in posvetite čas temu, da ugotovite, na katerih področjih se lahko izboljšate.

Včasih lahko izvajamo pretirano pokoro – ko se recimo postimo na način, da ne moremo opravljati svojih dolžnosti. Ali pa, nasprotno, Bogu darujemo stvari, ki nas v resnici ne stanejo dosti, saj nam zanje tako ali tako ni pretirano mar. Za vegana recimo ni nikakršna žrtev, če se v postnem času odpove mesu. Zato je pomembno, da se odpovedujemo običajnim stvarem, ki so del našega vsakdana.

Samoodpoved je lahko nekaj preprostega, recimo način, kako začnemo svoj dan. Morda težko pravočasno vstanete; v tem primeru se lahko odpoveste nekaj trenutkom spanca in vstanete 10 minut prej kot običajno.

Kolikokrat se vam je že zgodilo, da ste se težko osredinili na delo in z navdušenjem opravljali svoje obveznosti? Sv. Jožefmarija nam pravi, da bi se morali spričo lenobe ali pomanjkanja navdušenja nad delom žrtvovati in svoje delo opravljati "goreče, stalno in urejeno, zavedajoč se, da je najboljši duh samoodpovedi vztrajnost za popolno dokončanje začetega dela".

Na samoodpoved glejte kot na nekaj preprostega, nekaj, kar vam ne vzame več kot minuto. Na ta način bomo videli, kako je dan poln drobnih priložnosti, da naredimo nekaj dobrega in se približamo najboljši različici samih sebe. Sv. Jožefmarija Escrivá je zapisal, da moramo samozatajevanje najti v običajnih vsakdanjih stvareh:

Spomnimo se tudi, kaj je Jezus o postu povedal svojim učencem:

Žrtvujemo se lahko tako, da se oddaljimo od stvari, za katere vemo, da za nas niso dobre – ki nas namesto v nebesa vodijo na kriva pota. Umakniti se moramo od krajev, ki nam ne dajejo priložnosti za izboljšanje, temveč nas silijo v zastoj in nas vabijo, da podležemo skušnjavi greha.

Ne pozabite: če bomo svojo voljo udejanjali z majhnimi deli samozatajevanja, lahko že v kali zatremo greh ali grehe, ki se lahko spremenijo v grešne navade.

Sveti ustanovitelj prelature Opus Dei opozarja, da se ne smemo ujeti v pasti, ki ne spodbujajo dobrega samozatajevanja:

To je požrtvovalna ljubezen, ki jo Bog pričakuje od nas.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.