Zakaj za spremembo ne bi širili dobrih novic?

Prijateljica mi je povedala, da nerada prebira dnevne novice: "Vedno sem tako žalostna, ko vidim vse te grozne stvari, ki se dogajajo v svetu. Zdi se mi, da je naš svet iz dneva v dan slabši," mi je zaupala.

Povsem drži, da so novice običajno precej depresivne: raziskava je pokazala, da je "poročanje o aktualnih dogodkih večinoma negativno".

Glede na plaz slabih novic, ki jih pogosto spremljamo, sem bila zelo prijetno presenečena, ko sem naletela na resnično spodbudno novico na svetovni ravni.

V zadnjem desetletju sta se zdravstveno stanje in stopnja umrljivosti v jugovzhodni Aziji tako močno izboljšala, da je Svetovna zdravstvena organizacija to obdobje poimenovala "platinasto desetletje":

Ko vidimo, kako se na ta način zmanjšuje trpljenje po vsem svetu, je to radosten razlog za praznovanje. Kako neverjetno čudovita novica! Težko si predstavljamo, koliko življenj je zaradi teh prizadevanj rešenih in občutno izboljšanih.

Zakaj tako redko slišimo tako pomembne dobre novice, kakršna je ta?

Eden od razlogov je, da se zgodbe, ki v ljudeh vzbudijo jezo in ogorčenje, širijo veliko hitreje od dobrih novic: psihologi to imenujejo "negativna pristranskost", kar pomeni, da smo bolj pozorni na negativne izkušnje in si jih bolje zapomnimo.

Časnikarji pa pogosto menijo, da zaradi boljše branosti nimajo druge izbire, kot da delijo vesti, ki vzbujajo jezo.

Drugi vzrok, tako dober kot slab, je globalna narava naše družbe. V prejšnjih časih smo slišali le za slabe novice, ki so se zgodile v naši neposredni bližini. Danes smo naravnost bombardirani s poročili o slabih novicah iz vseh najbolj oddaljenih kotičkov sveta. Naši možgani niso narejeni tako, da bi lahko sprejeli vse tragedije na planetu, in kot prenasičena goba na neki točki izgubimo sposobnost, da bi v celoti sprejeli vse slabe novice, ki jih slišimo.

Ta naval slabih novic je dosegel točko, ko verjamemo le še slabim novicam ali mislimo, da so le še te veljavne in pomembne.

Osredinjenost na slabe novice pa je v popolnem nasprotju z evangelijskim sporočilom. Poklicani smo biti ljudje evangelija, ki pomeni veselo oznanilo:

Na to vprašanje je težko natančno odgovoriti. Želimo se v polnosti zavedati, kaj se dogaja v svetu, pa naj gre za dobre ali slabe stvari, vendar se zdi, da to ni zgolj neskončno srkanje negativnih novic.

Morda bi se lahko potrudili in širili več dobrih novic kot slabih, oznanjali veselje in upanje, kadarkoli nanju naletimo.

Morda bi ob slabih novicah lahko poiskali načine, kako pomagati in širiti upanje, ne pa da jih namerno spregledamo ali se ob njih razjezimo.

Morda lahko pomagamo z molitvijo, prostovoljnim delom in prizadevanji ali darom za dober namen, ki lahko prinese pozitivne spremembe. Vse to so boljše možnosti, kot da se prepustimo ogorčenju ali brezupu.

In morda je del tega, da smo "ljudje veselega oznanila", tudi to, da opazimo, kdaj si moramo odpočiti od slabih novic.

Eden od načinov, kako lahko izberemo dobre novice, je branje spletnega portala Aleteia, kjer se vsak dan trudimo, da bi vam posredovali novice, ki vas bodo navdihnile in opogumile. Prizadevamo si, da bi bile naše novice koristne in spodbudne, ne pa ena sama žalost in poguba.

In, kar je zelo pomembno, tudi kadar želimo deliti slabe novice, to počnemo z zavedanjem, kot je sv. Janez Pavel II. zapisal v svoji okrožnici Redemptor Hominis (Človekov odrešenik), da je "Jezus Kristus središče vesolja in zgodovine". Z drugimi besedami: dobra novica je navzoča v samem jedru stvarnosti.

Verjamemo v svoje poslanstvo, da širimo novice, ki prinašajo upanje. Ne pozabite: vedno lahko pridete k nam in si ogledate tako dobre novice kot tudi evangeljsko veselo oznanilo.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.