Mama brez rok sporoča: “Omejitve so tam, kjer jih postavimo”

Adriana Macías, ki prihaja iz mehiškega mesta Jalisco, ni povsem neznana, saj je leta 2022 tekmovala v španskem šovu talentov Got Talent Spain, v katerem jo je zlati gumb popeljal naravnost v polfinale zaradi sporočila svetu, ki ga je delila v zahtevnih časih pandemije.

"Vsem sem sporočila, naj zaupajo vase, v svoje sanje, v življenjske zgodbe, ki jih morajo živeti. Zelo lahko je zapasti v žalost, vendar je v takšnem stanju treba prepoznati priložnosti in kako smo lahko koristni. Vsak od nas naj se trudi biti boljši vsak sleherni dan."

Adrianina predstavitev je še bolj občudovanja vredna zaradi njene invalidnosti. O svojem stanju pravi: "Starši niso vedeli, zakaj sem se rodila takšna, saj takrat še ni bilo veliko preiskav, ultrazvok pa je bil zelo drag. Pravzaprav je mama šele ob mojem rojstvu izvedela, da sem brez rok."

Adriana je tako prepričana, da "moramo biti srečni s tem, kar imamo, in s tem, česar nimamo," in nadaljuje: "Vedno sem čutila, da je to moje prvotno telo. Mislim, da če bi se lahko znova rodila, bi si izbrala to telo, prav to, ki mi je omogočilo, da sem se toliko vsega naučila."

Nekoč je razmišljala, kaj je vzrok za njeno usodo:

"Bodimo pošteni in iskreni: vsi smo spraševali Boga, zakaj nas ni ustvaril takšnih ali drugačnih. Ko si mlad, ko si najstnik, si želiš, da bi bilo življenje lažje. In ko mi je bilo nekaj težko narediti, sem se spraševala le: 'Zakaj mi mora biti težje?' Nikoli pa se nisem jezila na Boga. Starši so me vedno vzgajali in učili v veri. Bog je z mano vsak dan. Vsakič, ko se nečesa lotim, pomislim na Boga. Vsakič, ko doživim težak ali boleč trenutek, pomislim na Boga. Bog je povabljen v moje življenje vedno, v vsakem trenutku. Ne morem si zamisliti svojega življenja brez vere."

"Ko sem študirala, sem imela fanta, ki pa mi je nekega dne rekel, da se noče poročiti z mano, ker nimam rok, in to je na koncu potrdilo vse strahove, ki sem jih imela v zvezi s tem."

"Torej, ko sem spet imela razmerje, so se vsi strahovi vrnili, zaradi česar sem delala napake. Poskušala sem popraviti svoje napake, a mi ni uspelo, zato sem se odločila, da bom mati samohranilka."

"Prišla sem v kliniko za reprodukcijo. Da bi začeli z zdravljenjem, so zaprosili za genetsko preiskavo. Zelo mi je bilo nerodno prositi starše za to, ker sem vedela, da je to zanje občutljiva tema. Toda v želji, da bi postali stari starši, so privolili v to genetsko preiskavo, ki je pokazala, da je moja invalidnost prirojena in ne genetska."

Adrianine sanje o tem, da bi nekoč postala mama, so se pravzaprav začele veliko prej, ko je bila stara 14 let. Toda izpolnitev njene želje ni bila samoumevna, saj je morala pred tem na več zdravljenj.

Po osmih letih prizadevanj je rodila otroka. "Imela sem nekaj spontanih splavov in bilo je zelo boleče, vendar sem se morala soočiti s temi trenutki in poskusiti znova. Tako sem začenjala razumeti, kaj je čudež življenja."

"Bogu sem rekla: 'Najbolj si na tem svetu želim biti mama, a ti imaš za vsakogar svoj življenjski načrt. Naredila sem, kar sem lahko, predajam vse v tvoje roke.' In takrat sem zanosila."

Adriana je rodila deklico, ki je bila blagoslov v mnogih pogledih. "Če se moja hči ne bi rodila, ne bi spoznala vseh svojih napak. Otroci nas osveščajo, česa se moramo naučiti in kako se moramo obnašati."

Adriana uživa s svojo malčico, ki je že osnovnošolka, in nič ji ni pretežko: "Hči je kot punčka, rada jo češem in oblačim."

Krstila jo je kot Meritxell, kar je ime posvetitve svete Device kot zavetnice kneževine Andore. Adriana pripoveduje legendo, da so Devici iz Meritxella "zrasle roke od tolikšne pomoči in dajanja toliko blagoslovov."

Na zabavi se je zgodil trenutek, ki ji je za vedno spremenil življenje. "Srečala sem svakinjo namestnika direktorja banke in prišlo jima je na misel, da bi lahko pričala o svoji življenjski izkušnji ob praznovanju božiča." Postala je govornica.

Adrianino sporočilo je sporočilo vere, ljubezni, predanosti, vztrajanja, boja za življenje. "Naj bo vse, kar počnete, usmerjeno k namenu, k poslanstvu služiti, dajati sebe."

Za Adriano ni dvoma: "Bog nas vse ljubi. Mi smo njegovi." Da bi to potrdila, je napisala knjigo  z naslovom Zaljubi se vase. "Ta knjiga izhaja iz dejstva, da smo od Boga razvajeni in nam večkrat daje in daje, kar prosimo. Pogosto pa se zgodi, da nismo pripravljeni na to, kar nam je dal."

"Odločila sem se, da bom začela nositi obleke s kratkimi rokavi. V okolju, kot je šov Got Talent, je to čudovito, toda v trgovini, ko sem s hčerko, je zelo težko, ker se ljudje obračajo. Hčerko želim naučiti, da je v redu, če ljudje gledajo, in da to ni nič slabega. Slaba stvar je skrivanje, slaba stvar je občutek negotovosti, slaba stvar je to, da se nimaš rad, da se ne spoštuješ, da se ne sprejemaš, in na tem področju sem morala s hčerko delati. Skratka, omejitve so tam, kjer si jih postavimo."

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Renata Anžič Trtnik.