7 življenjskih spretnosti, ki jih pridobimo z odraščanjem v veliki družini

Odraščanje v veliki družini je edinstvena življenjska šola, v kateri smo vsak dan deležni podukov v ljubezni, potrpežljivosti in skupinskem delu … ter še marsičem drugem! Včasih vas lahko številni sorojenci sicer spravijo ob živce, toda vsi ti bratje in sestre vam dejansko pomagajo razviti nekaj neverjetnih spretnosti, ki jih lahko pozneje prenesete na svoje delovno področje in širše.

Predstavljamo vam nekaj osnovnih spretnosti, ki ste jih morda nevede pridobili v otroštvu; če menite, da jih obstaja še več, jih bomo z veseljem zabeležili!

Ena od značilnosti odraščanja v veliki družini je, da moraš poskrbeti za svoj čas v kopalnici. Če želiš prehiteti sorojence in si zagotoviti dovolj tople vode, se moraš organizirati in poskrbeti, da izbereš najprimernejši čas za prhanje.

Ta spretnost velja tudi v primeru, ko moraš poskrbeti za svoje perilo in športno opremo, da je pri roki, ko vse to potrebuješ; še posebej, če so tvoji bratje in sestre nagnjeni k temu, da si "izposojajo" tvoje stvari.

Kadar pa stvari ne gredo po načrtih, morajo otroci ubrati bolj prilagodljiv pristop. Bratje in sestre se naučijo prilagajati in spretno krmariti v različnih okoliščinah, od delitve spalnic do upravljanja vsakdanjih obveznosti. Ta spretnost jih nauči, da znajo sprejemati spremembe in se z dobro voljo odzivati na nepričakovane življenjske preobrate, četudi to pomeni, da bo tu in tam morda prišlo do kakšnega prepira.

Ko se v družini zvrstijo številni glasovi, je za mirno sožitje nujno potrebna komunikacija. Otroci v velikih družinah izpopolnjujejo svoje sposobnosti poslušanja in govorjenja, saj se učijo izražati med živahnim klepetom. Učinkovita komunikacija spodbuja razumevanje, empatijo in globlje vezi ter poudarja pomen jasne in sočutne komunikacije, ki je lahko zelo koristna pri vzpostavljanju prihodnjih odnosov.

Spori med sorojenci so sestavni del odraščanja v vsaki družini, če je v družini več sorojencev, pa se še povečajo. Odlična novica je, da otroci v teh sporih razvijajo spretnosti reševanja nesoglasij, učijo se pogajanj, sklepanja sporazumov in (upajmo) odpuščanja. Na ta način odkrivajo vrednost ponižnosti in sprave, v njem pa odzvanja tudi klic k miru in spravi, ki sta osrednji katoliški vrednoti.

V velikem gospodinjstvu vsi prispevajo k temu, da ladja nemoteno pluje. Otroci se naučijo odgovornosti, tako da prevzemajo različne naloge, skrbijo za mlajše sorojence ter s tem prispevajo k družinski blaginji. To spodbuja občutek dolžnosti, odgovornosti in skrbništva, kar je v skladu s pozivom, naj skrbimo za Božje stvarstvo.

Sredi kaosa velike družine so trenutki nežnosti in sočutja zelo očitni. Otroci so iz prve roke priče radostim in stiskam svojih sorojencev ter tako gojijo empatijo, prijaznost in nesebičnost. Naučijo se podpirati in spodbujati drug drugega, kar je ključnega pomena na številnih področjih odraslega življenja.

Ena najprijetnejših prednosti odraščanja v veliki družini so neštete priložnosti za smeh. Ne glede na to, ali se smejemo šalam sorojencev, se hihitamo, ko stvari ne gredo povsem v skladu z načrti – kar se neizogibno zgodi, ko je treba upravljati veliko ljudi – ali pa smo spodbujeni, da se nasmejimo samim sebi: pridobitev odličnega smisla za humor je dar, ki ga lahko uporabimo v najtežjih življenjskih trenutkih.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.