Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša. Hvala vam! 🙏
Najbolj intenzivno rastemo in se razvijamo v prvem letu življenja – v tem obdobju otrok od povprečnih treh kilogramov ob rojstvu poveča svojo težo za trikrat. Naraščanje teže je enakomerno, z manjšimi občasnimi poskoki v rasti. Tem nepredstavljivo visokim potrebam je mogoče zadostiti z materinim mlekom in v drugi polovici leta še z gosto hrano, a se mnogim mamam vseeno zdi, da nikakor "ne zmorejo" dovolj nahraniti svojega dojenčka, zato (pre)hitro posežejo po dodatkih.
Čeprav so porcije hrane prostorninsko precej majhne, morajo biti izjemno hranilne in energijsko bogate. To je zlasti pomembno pri hranjenju v drugem polletju. Priporočila o prehrani za to starostno obdobje dodajajo še, da je treba povišati količino kakovostnih olj z zdravju ugodno maščobno kislinsko sestavo, torej poudarjajo uživanje rib.
Otrokova rast se seveda v naslednjih letih ne ustavi, le nekoliko se umiri. Rast je zmerna, z nekaj občasnimi poskoki – npr. ko otroku čez poletje zraste noga za dve številki.
Najstniški poskok
Večji poskok v rasti doživijo otroci na pragu pubertete, to je okoli 12. leta. Deklicam se teža nekoliko poveča, malce se zaoblijo, saj organizem začne skladiščiti maščobo za tvorbo spolnih hormonov, brez katerih ni razvoja v odraslega človeka. Fantje krepko zrastejo, se potegnejo, in to zelo očitno skorajda čez noč.
Da se bo vse to zgodilo, naznanja njihova lakota in pogosto zbolevanje. Prej zelo zdrav otrok zdaj kar naenkrat začne smrkati vsakih nekaj tednov. Intenzivna rast zahteva visok vnos kalorij in predvsem hranil, ki jim realno kar težko sledimo.
Zaradi pomanjkanja energije, morda zaradi intenzivnih športnih dejavnosti ali namernega stradanja se telesni in hormonski razvoj lahko celo povsem ustavi in le stežka ga znova spodbudimo. Da podkrepim svoje besede: v 1. triadi otroci potrebujejo 1.850 kcal na dan, v 2. triadi že 2100 kcal, medtem ko v 3. triadi osnovne šole deklice že 2.200 kcal in dečki 2.600 kcal. Za otroke v srednji šoli so, kot pravijo Nove smernice v prehrani, ki jih je letos izdal Zavod za šolstvo, vrednosti še višje: 2.300 kcal za dekleta in 3.000 kcal za fante.
Tudi preveč ni dobro!
Temu nasprotna je čezmerna hranjenost, ki se zgodi hitro, če sledimo le ideji o povečanju kalorij v prehrani. Prehranjenost pretirano (čezmerno) hranjenih otrok, torej tistih s povečano telesno težo, je praviloma zelo neustrezna in zato pomanjkljiva. Organizem ob tem slabi, pomanjkanje vpliva na sposobnost izkoriščanja zaužitih maščob, kot tudi na tvorbo hormonov. Vse se v takih primerih obrne na glavo, zato je v tem času izjemno pomembno, kakšno hrano najstniki jedo.
V Novih smernicah za prehrano v javnih ustanovah so strokovnjaki priporočili, da poleg sladkorja in soli znižajo tudi vnos maščob, ob sočasni popolni odpovedi prigrizkom, ki so vir zdravju nekoristnih rastlinskih maščob in pretiranih kalorij. Delež mladih, ki na šolskem dvorišču le posedajo po klopeh in ne skačejo za žogo, v zadnjih letih narašča, zato so priporočila smiselna.
Konec najstniških let, konec z rogljički?
Ob koncu najstništva so potrebe po hranilih nekoliko manjše, zmanjša se tudi potreba po energiji, ki takšna ostane vso odraslo dobo. Rogljiček več se na tehtnici hitro pokaže, z vsakim letom odrasli težje kroti telesno težo, tu se dejansko pokaže, kakšne vrednote in kakšen življenjski slog so si otroci skozi otroštvo izoblikovali. Debelost v mladosti se zavleče v odraslo dobo in mnogim močno greni življenje ter zdravje.
V prehrani otrok nikakor ne smemo vseh upov prepustiti šoli ali vrtcu, kjer se organizatorji prehrane običajno trudijo slediti priporočilom inštitucij. Starši smo za večji del prehrane svojih otrok odgovorni sami. Resda glavnino dneva otroci preživijo v šoli in tudi večino obrokov pojedo v šoli, vendar pa na to, ali bodo te obroke sploh pojedli, vplivamo starši s svojo vzgojo od praktično prvih dni dalje. Smernicam se naši otroci rogajo.
Tisti, ki so za razdelilnim pultom v šoli in na lastni koži občutijo zavračanje določene hrane dan za dnem, morda z leti otopijo in se ne trudijo več, ker pravzaprav ni dovolj učinka, se počutijo kot na samotnem otoku v tej vnemi pomagati novim rodovom, ki so naša prihodnost. Zato je nujno, da v otroštvu starši poskrbimo za zdrav življenjski slog, sledimo otrokovim potrebam in jih usmerjamo na pravo pot. Z manjšimi odkloni sem in tja.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
