Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Ob omembi ognjevite Budimpeščanke madžarsko-judovskih korenin v šahovskem svetu zastane dih. Od spoštovanja. Brez dvoma je namreč najboljša šahistka, kar jih je videl svet. Slovenijo je marca obiskala ob izidu slovenskega prevoda njene knjige Kako postaneš šampion (založba Vida).
Del očetovega eksperimenta
Judit Polgár je s šahom dihala od malega. S starejšima sestrama je bila del očetovega eksperimenta, s katerim je želel dokazati, da lahko otroci dosežejo izvrstne rezultate, če se začnejo z nečim ukvarjati že zelo zgodaj. "Geniji se ustvarijo, ne rodijo," je bila njegova teza. Z ženo sta hčere šolala doma in v središče postavila šah. Za učitelje sta jim priskrbela profesionalne šahiste.
Madžarske oblasti so jima nasprotovale, saj šolanje na domu ni bilo skladno s socializmom. Sledil je konflikt z madžarsko šahovsko zvezo. Tradicionalno namreč v šahu prevladujejo moški, ženske veljajo za šibkejše igralke. A oče je navadi, da bi morale njegove hčere sodelovati samo na ženskih dogodkih, nasprotoval.
Desetletnica – grožnja mojstrom
Čeprav so vsa tri dekleta dosegala zavidljive uspehe, se je Judit kmalu izkazala za še posebej dobro. Na turnirjih je začela igrati že pri šestih letih. Pri desetih je prvič premagala mednarodnega mojstra, pri enajstih pa velemojstra.
Nič nenavadnega ni bilo, da se je merila z odraslimi moškimi. "Na nek način je bilo res vse samo šah, šah, šah. Imela sem zelo drugačno otroštvo kot ostali, časa nisem preživljala z vrstniki, ampak z odraslimi in sestrama," danes razmišlja Judit.
"Zame je bila to zelo zaprta zlata kletka, obenem pa sem potovala v tujino in srečevala različne ljudi. Potovati iz Madžarske v svet v tistem času je bila seveda velika reč. Pri devetih letih sem šla prvič v New York in Avstralijo," se ji zasvetijo oči. Potovanja na šahovske turnirje so ji dala praktične veščine in širok pogled na svet.
Diskriminacije ni manjkalo
Leta 1991 je 15-letnica kot najmlajša oseba vseh časov dosegla naziv mednarodne velemojstrice. Poleg tega je velemojstrica postala kot šele četrta ženska v zgodovini (tretja je bila njena sestra Susan). Eden najboljših šahistov na svetu je o najstnici dejal, da je sicer nadarjena, a da "nobena ženska ne zdrži dolgotrajnega boja". Ženska psiha je namreč "nepopolna".
Ko ga je pozneje zlahka premagala, si je preprosto moral premisliti. Svetovni prvak Kasparov jo je nekoč označil za "cirkuško lutko" in trdil, da bi morale šahistke ostati pri rojevanju otrok. Ko ga je matirala še kot aktualnega prvaka, je nemudoma zapustil prizorišče.
Zdi se, da so jo žaljivi komentarji podžigali, da je še bolj napredovala. "Zelo pomembno je bilo, da sem imela dovolj močan karakter, da sem se lahko s tem spopadala. Da se nisem zlomila zaradi zunanjih pritiskov, je bila potrebna močna in tesno povezana družina," poudari. Zaveda se, da je imela veliko srečo, da so jo domači in učitelji vedno podpirali in spodbujali.
Slavni ubijalski pogled je izginil
V tem času je slovela po "ubijalskem pogledu". Je bil potreben, da so jo tekmeci jemali resno? "Mislim, da tega pogleda nisem razvila specifično zato, da bi ljudi prestrašila. Preprosto, ko igraš šah, se ne smehljaš. Osredotočaš se. Nekako ne ohraniš nasmeha pet ur!"
Več pozornosti kot obrazni mimiki je že kot najstnica posvečala primernemu, dostojnemu oblačenju, doda. "Ampak moj pogled … Ja, imela sem svoj slavni pogled. (smeh) Zdaj mi včasih kdo reče, da je bral o tem. 'Rad bi ga videl! Me lahko tako pogledate?'" se smeje. "Izgubila sem ga. :) Ko si bojevnik, so tvoji možgani nenehno v 'načinu boja'. Jaz pa zdaj že dolgo nisem v 'načinu boja'," pojasni.
Njene zdajšnje dejavnosti se ne merijo kot zmage ali porazi, "v šahu zmagaš ali izgubiš, rezultat je jasen vsem. Šah se večino časa zdi črno-bel. Ampak ni. Ko izgubiš, navadno nisi igral tako slabo, kot ljudje mislijo. Po drugi strani, ko zmagaš, nisi nujno igral tako dobro, kot ljudje mislijo. Rezultat pa je zelo jasen," opiše pritiske športa.
V življenju šteje še kaj drugega
Leta 1996 je postala edina ženska, ki se je kdajkoli uvrstila med najboljših deset šahistov na svetovni lestvici, še vedno pa nobena druga ni prišla med 50 (trenutno ženskega imena ne najdemo niti v prvi stoterici). Ves čas so jo spraševali, ali bo kdaj svetovna prvakinja (oz. "svetovni prvak", saj na ženskih prvenstvih ni tekmovala).
Poudarjala je, da se seveda ves čas trudi napredovati, ne bo pa zaradi tega zanemarila vsega drugega. V življenju namreč šteje še kaj, ne le šah. Naslova ni osvojila, je pa na tekmovanjih premagala enajst od skupno dvajsetih svetovnih prvakov v šahovski zgodovini.
Leta 2000 se je poročila, leta 2004 je napredovala na neverjetno 8. mesto svetovne lestvice, istega leta se ji je rodil sin, dve leti zatem še hči. Odtlej so se ji šahovski turnirji zdeli "kot počitnice". Tekmovalno kariero je končala leta 2014.
Sprejela je mesto vodje madžarske moške ekipe šahistov in leta 2018 postala častna podpredsednica Mednarodne šahovske zveze. Danes ostaja aktivna kot strokovna komentatorka na velikih tekmovanjih, predavateljica, mednarodna promotorka šaha in še kaj. "V tem uživam, vesela sem, da sem še vedno vključena v šahovske poteze."
Kakšen je položaj žensk v šahu danes?
Nesporno velja za najmočnejšo šahistko vseh časov. S svojimi dosežki je postopoma razblinjala predstave, da se ženske ne morejo meriti z moškimi. A ni tako preprosto, pravi. "Nekaj se ni spremenilo oz. se spreminja ekstremno počasi: miselnost žensk," opaža Judit.
Žalosti jo, da celo največje mojstrice ne verjamejo, da so sposobne doseči še več. "Te dame imajo neverjetne veščine, predvsem pa so junakinje in vzornice mlajših, ki bodo zaradi njih razmišljale enako in tudi one tekmovale samo v ženski konkurenci. Zelo nežno, brez kritiziranja jih skušam spodbujati."
Ne more verjeti, da je enakovrednost spolov v šahu še vedno pod vprašajem. "Ljudje ne razpravljajo o tem, ali je lahko punca tako dobra v matematiki kot fant. To je šah, ne dvigovanje uteži! Seveda, kot dekle se soočaš z drugačnimi izzivi, pa kaj, to je čisto v redu. Verjamem, da so dame vsaj tako vzdržljive in bojevite kot moški. Koliko mam uspešno krmari dva, tri, štiri, pet, šest otrok, pa dom, službo in še kaj!"
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.