Vprašanje bralca:
Kot izredni delivec obhajila opažam, da imajo nekateri otroci precej brezbrižen odnos do svete hostije. Ko jim jo dam v roke, se obrnejo in jo šele po nekaj korakih tudi zaužijejo.
V času korone in pandemije ste škofje dali navodilo, da se obhaja samo na roke. Ne želim, da bi to delovalo kot moraliziranje, ampak za otroke se mi zdi, da je res bolj primerno obhajilo na usta. Kaj menite, ali bi bilo smiselno, da bi škofje dali takšno priporočilo?
Andrej
Odgovarja ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar:
Spoštovani gospod Andrej! Hvala za vaše vprašanje in opozorilo ravno v času, ko po naših župnijah pripravljajo praznovanje prvega svetega obhajila. Odprli ste vprašanje, ki ne zadeva le osnovnošolskih otrok, pač pa tudi vseh vernikov: spoštljiv odnos do svete evharistije in do prejemanja svetega obhajila. Odnos do svete evharistije, do prejemanja svetega obhajila, vsega obnašanja in gest v cerkvi, je tesno povezano z vero.
Če človek resnično verjame v živo navzočnost Kristusovega telesa v sveti hostiji, potem se bo temu primerno tudi obnašal. Žal pa včasih opažamo, da obnašanje v cerkvah ne izraža ravno globoke vere in spoštljivega odnosa do navzočnosti Jezusovega telesa na oltarju in v tabernaklju. Kaj vse to pomeni in kaj lahko storimo?
Na obnašanje v cerkvi in pri obhajilu največ vpliva človekova vera, tako pri otroku kot pri njegovih starših in pri vseh vernikih. Spoštljivo in v veri lahko prejmemo sveto obhajilo tako na usta kot na roko. V času pandemije covida je bilo dano priporočilo, naj se vsi obhajajo na roke zaradi higienskih razlogov, saj so bile takrat posebne razmere. Sedaj je drugače in ni več teh razlogov. Resnično je lahko za mlajše otroke bolj primerno obhajanje na usta. V nekaterih župnijah imajo to pravilo do birme otrok.
Treba se je zavedati, da je župnik varuh svetih zakramentov in svetih skrivnosti in z njim tudi sodelavci – pri tem še posebej izredni delivci svetega obhajila. To vam je bilo povedano tudi ob prejemu službe izrednega delivca. Mislim, da nam škofom ni treba tega ponovno naročati, saj je to splošno navodilo, ki je vedno prisotno v Cerkvi.
Ko se opazi, da so nekje nastale težave, jih je tam treba reševati. Zato je potrebna liturgična vzgoja in kateheza o prejemanju zakramentov. Prav tako je potrebna vzgoja in tudi priporočila za primerno obnašanje v cerkvi (primerna obleka, liturgične drže, govorjenje, sodelovanje pri petju, odgovarjanje in drugo). Posebej starši vedo, da je treba neko stvar velikokrat vaditi in povedati otrokom, da začnejo ravnati pravilno.
Podobno je treba tako otroke kot tudi ostale vernike vedno znova katehizirati in vzgajati glede prejemanja zakramentov. Morda smo napačno prepričani, da je vsem vse poznano in da vsi ljudje že kar vedo, kako se obnašati. V marsikateri župniji župniki in kaplani posvetijo vsako leto nekaj časa liturgični vzgoji v ustnih navodilih ali v župnijskih listih.
Tam se dotaknejo konkretnih primerov, da povabijo svoje vernike k spoštljivemu in urejenemu bogoslužju. Kako lepo je, če so verniki pri prejemanju obhajila navajeni, da pristopajo lepo po vrsti in pri tem ne delajo gneče ali zmede ob prejemu svete hostije.
Ker je prejemanje svetega obhajila še posebej pomemben trenutek bogoslužja, je ob vašem vprašanju treba z otroki večkrat vaditi prejem obhajila. Morda ni bilo dovolj le ob prvem svetem obhajilu, ampak je treba katehizirati in vaditi tudi pozneje.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 73, številka 20.
