Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Nedavno me je Jure Sešek v Sobotni iskrici vprašal, zakaj se mi zdijo praznovanja tako pomembna. Kot iz topa sem ustrelila: "Ker je sicer življenje brez praznikov kot ravna črta: vsi dnevi so enaki. In ravna črta na ekranu v bolnišnici pomeni smrt."
So višek našega življenja. Trenutki, ki dvignejo življenje na višjo raven, nam dajo moč za vsakodnevne napore, nam pomagajo pogledati na vsakdan z razdalje in videti, kaj je res pomembno; prebudijo v nas slavljenje in hvaležnost.
Recept za dobro praznovanje:
- otroku svetujmo, naj povabi toliko prijateljev, kolikor let ima;
- torta je pomembna;
- pripravimo manj jedi, a tiste v večji količini;
- pri pripravi pomagajo vsi, razdelimo si naloge;
- pred odhodom goste prosimo, naj nam pomagajo pospraviti – skupaj nam bo vzelo manj časa;
- rojstnih dni ne praznujmo vnaprej;
- vikendi so kot nalašč za praznovanje;
- za otroka je darilo že to, da smo mu pripravili praznovanje, to mu tudi povemo.
Počitek in hvaležnost
Prvo veliko praznovanje vsakega kristjana, tako rekoč "tedenska vaja", je praznovanje nedelje. To je bil obred, ki je že stare Jude razlikoval od sosednjih narodov. Si predstavljate, da vsi okrog vas delajo, vi pa počivate? Kako zelo očitno je moralo biti, kdo je Jud in kdo ni! In kar je tudi pomembno: to praznovanje je bilo za Jude dobro; razvijali so se hitreje kot drugi narodi. Zanimivo, kajne? Pa so vsak sedmi dan morali počivati.
Kot dejstvo, ki mi ga je povedal reprezentančni trener: "Dober načrt treninga vsebuje tudi počitek, regeneracijo, pavzo." Praznovanje je torej ključni del dobrega življenja.
Drugo veliko slavje je praznovanje rojstnega dne in/ali goda, ki je izraz velike hvaležnosti: "Tu sem; tu si! Lahko me/te ne bi bilo. A si! Kakšen dar, kakšen čudež, imenovan življenje."
Prihajam iz družine, kjer rojstnih dni, kaj šele godov, nismo praznovali. Naučili so nas delati (za kar sem neizmerno hvaležna), praznovati pa ne. "To bo v moji družini drugače," sem sklenila. In tako pri nas praznujemo vse rojstne dneve: s torto, sorodniki, obloženimi kruhki, kozarcem vina, darili, smehom in druženjem. Pravzaprav vidim, da bi se brez teh praznovanj zelo poredko srečali; ti dnevi so za nas darila, da se spet vidimo.
Jedilnik je vedno isti in zelo preprost, druženja pa vesela. Priznam, da sem za rojstne dneve 15 let pekla vedno isto torto: preprosto, dobro – a vedno isto. To sem zmogla. Sedaj je to mojo barbarsko peko nadgradila hčerka, ki peče povsem drugačne, zahtevne torte. Ampak ni toliko pomembno, kakšna je torta (no, dobra že mora biti!), ampak, da je – za otroke je to višek praznovanja.
Praznjenje
Česa se izpraznimo, ko praznujemo, se vprašam. Pa sem pobrskala in našla odgovor: dela. Slovanski izvor besede praznik namreč pomeni "dela prost dan". Kar predpostavlja, da preostale dneve delamo. In smo zvečer od dela utrujeni. Dobro, vendar ne bi zdaj o tem, ampak ko mi prijatelji rečejo, da so zvečer utrujeni, jim rečem, da če so delali, morajo biti utrujeni, to je normalno in prav. Torej: živelo delo … in živeli prazniki!
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
