Nuša in Taša Vrabec sta dvojčici iz Nove Gorice, ki končujeta 9. razred osnovne šole. Sta aktivni prostovoljki pri Zvezi prijateljev mladine Nova Gorica. Navdušenje nad prostovoljstvom in čut za druge gojita že od malih nog, saj sta že kot majhni radi pomagali svojim sošolcem in pozneje mlajšim učencem.
1. Kaj počneta kot prostovoljki?
Kot prostovoljki animirava otroke na različnih delavnicah med šolskimi počitnicami ter sodelujeva pri dogodkih, ki jih pripravlja Zveza prijateljev mladine za otroke. V šoli tudi pomagava mlajšim učencem, ki imajo učne težave, pri pisanju domačih nalog in učenju.
2. Kaj vaju je spodbudilo k prostovoljstvu?
Prostovoljstvo se je skoraj neopazno prikradlo v najini življenji. Vedno sva radi ustvarjali z različnimi materiali, zato naju je mama spodbudila, da sva se, ko sva bili mlajši, udeleževali ponedeljkovih delavnic v prostorih Družinskega centra Trojka.
Tam so nama prijazne prostovoljke pomagale pri izdelovanju. Pozneje sva se udeležili tudi jezikovnih in zimskih taborov, ki jih organizirajo. Nato sva na delavnicah medve začeli pomagati mlajšim otrokom, pomagali pa sva tudi pri izvedbi različnih dogodkov.
Potem pa naju je socialna delavka na šoli vprašala, ali bi pomagali še sošolcem po pouku pri učenju. Vedno sva v šoli tudi radi pomagali novim učencem pri vključevanju v šolsko okolje, če so imeli težave z razumevanjem jezika, učne snovi, navezovanjem stika s sošolci.
3. Kako vaju čas, preživet tam, izpolnjuje?
Čas, ki ga nameniva prostovoljstvu, naju navdaja s pozitivnimi občutki. Všeč nama je, da lahko pomagava, posredujeva svoje znanje in svetujeva, saj s tem tudi sami pridobivava izkušnje, samozavest in se razvijava.
4. Kakšne odzive doživljata ob svojem prostovoljnem delu?
Ob svojem prostovoljnem delu doživljava pozitivne odzive, saj naju tisti, ki vedo, da na tem področju delujeva, pohvalijo, so ponosni na naju ter naju spodbujajo.
Prostosrčni
Radi bi razširili mnenje, da je prostovoljstvo nekaj lepega in zelo vrednega in hkrati dokazali, da veliko mladih dela še kaj več kot to, da prosti čas preživljajo na telefonih ali računalnikih, kot radi hitro sklepamo, ko pogovor nanese na današnjo mladino.
Poznate mladega prostovoljca ali prostovoljko, ki bi ga ali jo lahko predstavili v tej rubriki? Predloge zbiramo na e-naslovu: katarina.berden@aleteia.org. Veseli bomo vaših idej!
5. Na koga ali kaj sta najbolj ponosni? Zakaj?
Najbolj ponosni sva na dogodek v decembru, kjer sva sodelovali, ko je Mladinski center organiziral obisk Dedka Mraza v centru mesta. Bili sva v kostumih zajčkov in delili otrokom bombone ter pomagali Dedku Mrazu.
To sicer ni bilo prvič, da sva pomagali pri obdarovanju otrok, a ta je bil poseben zato, ker sva se v kostumih sprehodili kar po ulicah in je bilo zelo lepo videti veselje na obrazih otrok in tudi staršev, ki so nas srečevali. Če naju bodo naslednje leto spet povabili k sodelovanju, se bova z veseljem odzvali.
6. Lahko delita kakšno smešno ali ganljivo anekdoto?
V povezavi s tem dogodkom smo se tudi precej nasmejali, saj je imel naš Dedek Mraz preveliko brado in premajhno kapo. Vsakokrat, ko je malo bolj pokimal z glavo, mu je padla z glave ali na oči, zato smo to kapo nenehno popravljali.
7. Zakaj bi k prostovoljstvu povabili tudi druge?
K prostovoljstvu bi povabili vsakogar, ki želi imeti občutek, da dela neko spremembo, nekaj dobrega za druge, želi pomagati, hkrati pa se naučiti spoštovati sebe. O sebi lahko ugotoviš veliko stvari, ki jih prej sploh nisi vedel, ter se s tem izpopolnjuješ in rasteš.
