Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Vprašanje bralcev:
Pozdravljeni! Znašli smo se v precejšnjem konfliktu glede vprašanja najine 16-letne hčerke. Od jeseni hodi s fantom, ki je tri leta starejši. Predlagala je, da gre letos tudi on z nami na morje. Z možem se nisva strinjala, pa se je popolnoma uprla, da potem tudi ona ne bo šla. Sedaj nama je nekoliko žal, da sva tako reagirala, in se sprašujeva, ali naj res popustiva.
Odgovarja Andreja Poljanec, zakonska in družinska terapevtka:
Dragi starši! Mladost je polna lepih idej in ta je ena od pogostih. Ko imaš človeka rad in si zaljubljen, je naravno, da bi z njim rad preživel kar največ časa. Skupne počitnice so z vidika odnosov zelo dragocene in so lahko bogata popotnica. Mladi tako sproti spoznavajo vrednote, našo držo do sveta in do življenjskih vprašanj, srkajo našo naklonjenost in sproščenost, toplino ...
V naravnem družinskem ritmu tudi najbolje opazimo lastnosti posameznika, v vašem primeru hčerinega fanta. Vidimo, kako se vede hčerka, ali se prilagaja, ali je lahko sproščena, vesela, igriva ... Tudi ona ga lahko pri taki obliki druženja spozna z novih vidikov. To so zagotovo prednosti, ki jih prinesejo skupne počitnice.
Glede vajinega odločanja pa bi bilo dobro vedeti, kaj točno vaju je zmotilo ali prestrašilo? Se vama zdi to nespodobno ali vaju skrbi, kaj bodo rekli drugi? Vaju skrbi preveč bližine, morebitne intimnosti ali celo spolnosti? Sta v stiski zaradi financ? Se vama zdi, da se bosta preveč spremenila dinamika in vzdušje? Ali vama je enostavno odveč, da je z vami "tuja" oseba?
Dobro je, da se pred odločitvijo pogovorita tudi z ostalimi otroki, če jih imata. Lahko poiščete tudi določene kompromise …
Poskušajta se iskreno pogovoriti in ugotoviti, zakaj sta hčerini želji nasprotovala? Starši moramo vedno najprej sami razumeti, zakaj nečesa ne dovolimo ali pa tudi, kaj zahtevamo. Šele potem se lahko odprto pogovorimo, dobro argumentiramo, najdemo smiselne rešitve ali pa se umirimo.
Mladostniki nam zaupajo in nam sledijo, če vidijo, da stvari vzamemo resno, da o njih premišljujemo in da smo si sposobni tudi premisliti, če spoznamo, da smo bili pri odločanju prehitri, ozkosrčni, prestrašeni ...
Ne glede na to, kako se boste odločili, so vse te skrbi in pomisleki smiselni in dragoceni, ker se zaradi njih razširja prostor iskrenosti in ubesedenja tako vaših hrepenenj kot tudi stisk in skrbi.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
