Velika planina – kraj, kjer se srečata neokrnjena narava in bogata pastirska dediščina

Planina navdušuje številne pohodnike, gornike, kolesarje, smučarje in druge obiskovalce, ki v vseh letnih časih radi raziskujejo pestrost naravnih zanimivosti in kulturne dediščine pastirskega življenja. Na svoj račun pridejo tudi ljubitelji kulinarike, saj se lahko okrepčajo v gostilni Zeleni rob kakor tudi pri pastirjih z domačimi mlečnimi izdelki, kot sta kislo mleko in sir, ter tudi drugimi domačimi dobrotami.

Na Veliko planino vodi več poti. Najlažje je, da se do vrha planine vzpnemo z nihalko in novo šestsedežnico, ki je bila postavljena v letu 2023. Sodobna, moderna, trajnostna in okolju ter uporabniku prijazna šestsedežnica je bila odličen strokovni inženirski projekt. Pri njeni postavitvi so bili upoštevani strogi kriteriji varovanja narave in kulturne dediščine na Veliki planini. Sedežnica ima 3 postaje in povezuje zgornjo postajo nihalke, ki leži na nadmorski višini 1.400 m na lokaciji Šimnovec z gostiščem Zeleni rob na višini 1614 m in najvišjim vrhom Velike planine, Gradiščem, ki leži na nadmorski višini 1660 m. Nihalka in sedežnica obratujeta vse dni v letu. Vozni red, cenik in odpiralne čase gostinskih obratov si lahko ogledate na povezavi.

V osrčju Velike planine nas čaka Preskarjeva bajta. Potem ko so bile med drugo svetovno vojno skoraj vse koče na planini požgane, se je pastir Preskarjev Andrej odločil, da na pogorišču zgradi kočo na novo, in to v enaki podobi, kot je bila prejšnja. Danes v koči najdemo Preskarjev muzej, kjer še vidimo ohranjeno odprto ognjišče, s slamo nastlano posteljo, police za kisanje mleka ter predmete, ki so jih pastirji izdelovali oz. so se uporabljali za predelavo mleka. Muzej lahko obiščemo vsak dan v času pašne sezone, organizirane skupine pa tudi zunaj sezone.

Gnanje živine na poletno pašo na planino je poseben dogodek za vsako kmetijo. Poletna paša je bila nekoč nujna za preživetje in je omogočala večji stalež živine v dolini. Ta navada se je ohranila vse do danes.

Pastirji živino priženejo na planino v začetku junija. Še pred prvo svetovno vojno so jo gnali na pašo na dan sv. Petra in Pavla, to je 29. junija, pozneje pa so se in se še danes prilagajajo vremenskim razmeram. Danes pastirji ženejo živino na pašo v prvi polovici junija. Gonska pot še danes vodi s Stahovice mimo cerkve svetega Primoža in Felicijana.

Dan pred odhodom je gospodinja pastirju pripravila velik koš, v katerega je naložila posodo, obleko, odejo in nekaj hrane. Pastir si je za klobuk in na palico navezal šopek cvetja. Gospodar je obesil zvončasti kravi ali volu velik in težak zvonec, imenovan tropinar, namenjen slovesnemu odhodu na planino. Iz vasi so krenili že zgodaj zjutraj, saj je selitev trajala več ur. Pastirji na planini preživijo tri mesece, od sredine junija do sredine septembra. Konec avgusta že čutijo, da se bliža jesen, in ko slana prekrije popasena pobočja, tudi najvztrajnejši odidejo. Tradicionalen dan odhoda s planine je bil mali šmaren (8. september). Danes pastirji odidejo v dolino glede na vremenske razmere.

Velika planina je pravi raj za pohodnike, saj ponuja številne urejene poti, ki vas vodijo po čudovitih planinskih travnikih, skozi gozdove in mimo pastirskih stanov. Vsaka pot ponuja edinstvene razglede in priložnosti za sprostitev v objemu narave. Ko obiščemo planino, vedno hodimo po urejenih in utrjenih poteh.

Za tiste, ki želite izvedeti več o zgodovini in tradiciji pastirstva na Veliki planini, je na voljo učna pot Po stopinjah pastirjev. Ta pot vas bo popeljala skozi zgodovinske točke, kjer boste spoznali, kako so pastirji živeli skozi stoletja. Pot je primerna za vse starostne skupine in je odlična izobraževalna izkušnja za družine. Pot je dolga 7 kilometrov, zanjo boste potrebovali okoli 2,5 do 3 ure hoje. Na poti se boste sprehodili po slikovitih pašnikih med pastirskimi bajtami, se naučili o bogati kulturni dediščini in zgodovini. Več o učni poti si lahko preberete na povezavi.

Trniči so vrsta trdih sirov značilne hruškaste oblike, ki jih pripravljajo na območju Velike, Male in Gojške planine v Kamniško-Savinjskih Alpah. Izdelani so iz skute, smetane in soli ter okrašeni s posebnimi ornamenti, ki jih vtisnejo z reliefno izrezljanimi lesenimi deščicami ali paličicam, t. i. pisavami. Trnič se uporablja v vsakodnevni prehrani, pogosto kot dodatek jedem.

Po izročilu so pastirji trniče jeseni ob koncu paše kot dokaz ljubezni in zvestobe podarjali svojim izbrankam, ženam in dekletom. Trniče so vedno izdelovali v paru. Pastirji so enega obdržali, drugega pa podarili izvoljenkam, ki so sir hranile tudi več let. Če je obdarovanka sir sprejela, je s tem pristala na pastirjevo dvorjenje. Sir trnič si lahko ogledate tudi v Preskarjevi bajti. Pridružite se nam lahko tudi na praznik trniča prvo nedeljo v avgustu, ko je pri muzeju dogodek "Dan trniča".

Na Veliki planini v majhnem gozdičku v neposredni bližini vstopne postaje sedežnice je zrasel manjši doživljajski park. 

V parku boste spoznali živali, katerim dom nudi Velika planina, pastirsko življenje in drevesne vrste. Skozi gozdni periskop boste opazovali krošnje dreves, s peščeno harfo pa zaigrali zvoke Velike planine.

Za vse, ki želite raziskati Veliko planino na nekoliko drugačen način, je na spodnji postaji nihalke na voljo izposoja e-koles. Ta vam omogočajo, da brez napora premagate razdalje in vzpone ter uživate v čudovitih razgledih in svežem zraku.

Velika planina ponuja številne naravne in kulturne zanimivosti, ki so vredne ogleda. Med njimi so čudovite kraške jame, starodavni pastirski stanovi, kapela Marije Snežne in še mnogo več. Vsak obiskovalec najde nekaj, kar ga navduši in obogati njegovo izkušnjo na tej čudoviti planini.

Vabimo vas, da obiščete Veliko planino in doživite vse te čudovite aktivnosti ter se prepustite lepotam in okusom tega edinstvenega območja. Rezervirajte svoje kolesarsko doživetje na Veliki planini.

Velika planina je eno najlepših naravnih območij v Sloveniji, ki se razprostira na Kamniško-Savinjskih Alpah. Gre za zelo občutljivo okolje, ki je podvrženo številnim vplivom. Zato vse obiskovalce prosimo, da hodijo po označenih in utrjenih poteh, odnašajo smeti v dolino, ne motijo živine na paši ter divjih živali, ne povzročajo hrupa in varujejo ter spoštujejo naravo. Varovanje narave in kulturne dediščine ter upoštevanje pravil ravnanja so ključni za ohranjanje tega čudovitega območja.

Velika planina je dragocen del naravne in kulturne dediščine Slovenije. Njena ohranitev je odvisna od odgovornega ravnanja vseh. S spoštovanjem narave, upoštevanjem pravil in skrbjo za okolje poskrbimo, da bodo tudi prihodnje generacije lahko uživale v lepotah Velike planine.

Velika planina vas pričakuje!