Predstavljajmo si dogajanje 24. decembra 1974: vatikanske televizijske kamere so na božični večer usmerjene v 262. rimskega papeža. Pavel VI. se v mitri in bogoslužnih oblačilih pripravlja na javno odprtje svetih vrat Bazilike sv. Petra ob velikem jubileju leta 1975. To je slovesen trenutek za Katoliško cerkev, ki te jubileje slovesno obhaja vsakih 25 let.

V navadi je, da papež s kladivom simbolično trikrat udari po vratih, ki so na desni strani ladje odprta le v času jubilejev. Nato pred očmi zbranih odstranijo opečni zid, ki je vrata zapiral od zadnjega jubileja, in ga z vitlom počasi spustijo pred papeža … Nenadoma, na veliko grozo njegovega spremstva, z vrha zidu nenadoma začne padati grušč, ki le za las zgreši Petrovega naslednika!
S črno-belih posnetkov, ki dokumentirajo neljubi dogodek, je razvidno, kako se rimski škof ni premaknil niti za ped in je ob zrušenju zidu ostal povsem miren.
Toda v Vatikanu je ta dogodek pustil trajen učinek: papeži odtlej nič več ne uporabljajo kladiv. Opečni zid, v katerem je zazidana škatla s ključi svetih vrat, odstranijo nekaj dni pred začetkom jubileja, da bi rimskemu škofu prihranili nadaljnje zidarske nezgode.
Dandanes papež ob začetku jubilejnega leta le simbolno odpre vrata, kar bo ob začetku jubilejnega leta 2025 na letošnji prvi sveti večer, 24. decembra, v vatikanski baziliki storil tudi papež Frančišek.
Od leta 1500
Če so sveta vrata simbol par excellence jubilejnega leta, pa so sveta vrata Bazilike sv. Petra še nekoliko bolj posebna: ta namreč začetek jubilejnih let zaznamujejo že od leta 1500, ko je papeževal Aleksander VI.

Sedanjo obliko vrat je leta 1949 ustvaril kipar Vico Consorti. Na njih je vgraviranih 16 plošč, ki pripovedujejo zgodbo o odrešenju človeštva, od prvega greha in izgona iz raja prek Jezusove smrti do vstajenja. Friz se konča s podobo Kristusa, ki predstavlja vrata odrešenja.
Sveta vrata simbolno predstavljajo Jezusa, ki v evangeliju pravi: "Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil …" (Jn 10,9).
Za milijone romarjev, ki jih prihodnje leto pričakujejo v Rimu, je vstop skozi sveta vrata "znamenje odrešilnega prehoda, ki ga je Kristus odprl s svojim učlovečenjem, smrtjo in vstajenjem," pojasnjuje Andrea Tornielli, uredniški direktor vatikanskega Dikasterija za komunikacijo.
Sveta vrata so v vsaki od štirih velikih rimskih bazilik – sv. Petra, lateranski, Marije Velike in sv. Pavla zunaj obzidja. Po prečkanju teh vrat verniki ob koncu romanja lahko prejmejo popolni odpustek.
Druga sveta vrata po svetu se lahko odprejo ob krajevnih ali izrednih jubilejih, recimo v asiški baziliki ali pri Mariji Pomagaj na Brezjah.
Ob jubileju usmiljenja v letih 2015–2016 se je papež Frančišek odločil, da bo odprl prva sveta vrata v Banguiju v Srednjeafriški republiki. Za leto 2025 pa argentinski papež načrtuje, da bi sveta vrata odprl v zaporu.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.