Pojdi na glavno vsebino

Ko čakamo, zorimo. Ko pa zorimo, postajamo bolj polni modrosti, zaupanja, miru

1 min branja
Marko Rijavec

Avtor: Tatjana Splichal | Družina

Razlaga evangeljskega odlomka ob 13. nedelji med letom

TODO MESSAGE :

Se vam je že kdaj zelo mudilo? Prav gotovo! Pa nekdo drug ni imel posluha in razumevanja za to? Se je odzival zelo počasi? Pomislite, kako se je moral počutiti pomemben mož, eden od predstojnikov shodnice, Jair, ki je prišel po Jezusa, ker mu je umirala hčerka, proseč ga, da jo reši.

Jezus pa se je zapletel v pogovor z žensko, ki ga je prosila, da bi jo ozdravil, medtem pa so prišli Jairu povedat, da je njegova hčerka umrla. A to ni bil konec zgodbe …

Ko čakamo, zorimo. Ko pa zorimo, postajamo bolj polni modrosti, ljubezni, upanja, miru, predvsem pa zaupanja, da Bog vse stvari napravi ob pravem času.