Kdo sem? Kdo smo mi? Malo je bolj osnovnih in bolj pomembnih vprašanj, ki bi si jih človek moral zastaviti in nanje tudi odgovoriti. Težava je v tem, da je vprašanje veliko lažje zastaviti kakor nanj odgovoriti. "Spoznaj samega sebe," so zapovedovali starogrški filozofi. Vendar je to lažje reči kot storiti.
"Jaz je bolj oddaljen kot katerakoli zvezda," trdi Chesterton in dodaja, da bomo spoznali vse skrivnosti vesolja, preden bomo spoznali sami sebe.
Čeprav se ne moremo poznati in razumeti v celoti ali povsem tako, kot nas pozna Bog, pa se vendarle lahko bolje spoznamo in razumemo.
Prvi korak je, da si na vprašanje Kdo sem? odgovorimo z besedami: Sem oseba. Nato odgovorimo na vprašanje Kaj je oseba? in si odgovorimo: Kristus je oseba. Kristus je popolna oseba, popoln človek. Resnična oseba. Bolj postajamo podobni Kristusu, bolj postajamo popolni kot ljudje, bolj človeški in bolj resnični sami sebi.
Ker poznati Kristusa pomeni poznati sebe, je jasno, da je branje Svetega pisma, še posebej evangelija, nujno, če želimo razumeti sami sebe. Poleg tega pa obstajajo tri klasična dela, ki nam bodo prav tako pomagala, da se bomo bolje razumeli.
1IZPOVEDI
Avguštinove Izpovedi nagovarjajo našo dobo, kot so nagovarjale Avguštinovo dobo, saj nagovarjajo vsa obdobja. Delo govori o tistih resnicah, ki so resnično bistvene za naše razumevanje samih sebe, drug drugega in našega mesta v vesolju. Avguštin je vzvišeno dostopen in večno uporaben, ker je eden izmed nas.
Trpi za istimi skušnjavami in jim tudi podleže. Pade in ne vstane vedno znova, temveč se raje valja v jarku s svojimi poželenji in nedovoljenim pohlepom. In vendar je tako kot mi nemiren, dokler se ne spočije v resnici, ki jo je mogoče najti le v Kristusu in Cerkvi, ki jo je ustanovil.
Za razliko od drugih velikih filozofov nam Avguštin v Izpovedih ne poskuša pokazati resnice povsem objektivno, tako da bi postavil abstraktne pojme in dokazal svoje stališče z nepristranskim in logičnim sklepanjem. Resnico nam pokaže z osebnim ukvarjanjem z njo in s posledicami svojega neuspeha pri ukvarjanju z njo. Toda s tem, ko opisuje sebe, obenem opisuje tudi nas. On in mi smo eno. Delimo si isto človeškost z vsem, kar ta prinaša. Ko vidimo Avguština in njegov boj, vidimo sebe in svoj boj ter boj drug drugega.
2BOŽANSKA KOMEDIJA
Dantejeva Božanska komedija (sestavljena iz Pekla, Vic in Raja) je v marsičem podobna Avguštinovim Izpovedim. Čeprav gre za pesnitev in navidezno leposlovno delo, je avtobiografska in nam obenem nastavlja ogledalo, da bi nam pokazala nas same. Dante, lik v zgodbi, je hkrati lik samega Danteja, pa tudi lik Slehernika, ki predstavlja vsakega izmed nas. Začne se izgubljati v temnem gozdu greha, ne zmore se znebiti odvisnosti od sedmih smrtnih grehov, zato ne more pobegniti iz teme gozda in videti svetlobe sonca.
Da bi se rešil suženjstva greha, mora spoznati samega sebe. Da bi se spoznal, mora videti grdo resnico greha, tako da se mu zazre v oči. Videti mora njegovo peklensko naravo. Šele potem si lahko zaželi, da bi se rešil iz njegovih krempljev ter se poskušal očistiti njegove moči z obžalovanjem svojih grehov in sprejetjem ljubečega Božjega odpuščanja. Šele potem lahko očiščen premišljuje o lepoti Božje navzočnosti in omogoči svoji duši, da se popolnoma razširi v Ljubezen, ki giblje tako nebo kot zemljo.
3HOJA ZA KRISTUSOM
Hoja za Kristusom Tomaža Kempčana je verjetno najbolje prodajano krščansko delo vseh časov, če izvzamemo Sveto pismo. Razlog za to je očiten. Gre za praktični priročnik o tem, kako razumeti samega sebe skozi tesnejšo povezanost s Kristusom.
Pokaže nam, da se bolje spoznamo, ko bolje spoznamo Kristusa, še posebej takrat, ko se v obhajilu in molitvi združimo z evharistijo. Sami sebe spoznavamo, ko spoznavamo Njega v Njegovi resnični navzočnosti v Najsvetejšem zakramentu.
Ti trije krščanski klasiki nam kažejo, da najbolje razumemo sami sebe, ko rastemo v polnost tega, kar smo, tako da si prizadevamo postati to, kar naj bi nekoč bili.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
