Tudi v najtemnejših časih zasije žarek svetlobe: tako se je zgodilo v primeru bl. Karla Leisnerja, nemškega diakona, ki je hitro postal tarča nacističnega režima.
Kot izvemo iz kratkega življenjepisa, ki je bil leta 1996 objavljen v vatikanskem časniku L'Osservatore Romano, je Karl "študiral teologijo v škofiji Munster in si prizadeval za ustanovitev katoliških mladinskih skupin, ker pa so nacisti želeli nadzorovati vse delo z mladimi, je moral najstnike peljati na 'taborniške' izlete v Belgijo in na Nizozemsko, kjer so lahko svobodno razpravljali o cerkvenem nauku".
Njegovo delo je bilo v marsičem podobno delu sv. Janeza Pavla II., ki je "taborniške" izlete prirejal med sovjetsko okupacijo Poljske.
Ni trajalo dolgo, ko so nacisti Leisnerja poslali na prisilno delo, v upanju, da bodo zlomili njegovo odločnost. Leisnerja pa je to le še bolj zavezalo njegovi katoliški veri. Prirejal je "nedeljske maše za svoje sodelavce".
Posvečenje v koncentracijskem taborišu Dachau
Zaradi nasprotovanja Hitlerju so ga nazadnje aretirali in poslali v koncentracijsko taborišče Dachau. In prav tam je prejel duhovniško posvečenje:
Leta 1939 ga je škof von Galen posvetil v diakona, vendar je bil zaradi kritike Hitlerja najprej poslan v internacijo v Freiburg, pozneje pa v Mannheim in Sachsenhausen. 14. decembra 1941 so ga premestili v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer mu je na tretjo adventno nedeljo, nedeljo veselja, 17. decembra 1944, francoski škof Gabriel Piquet, ki je bil v taborišče pripeljan s pomočjo krajevnih verskih oblasti, skrivaj podelil mašniško posvečenje. Karl je bil tako bolan, da je moral novo mašo preložiti za več kot teden dni.
Leisner je preživel do konca vojne, kmalu zatem pa je umrl zaradi posledic "zdravljenja" v taborišču Dachau.
Janez Pavel II. je v njem videl junaške kreposti in ga je leta 1996 razglasil za blaženega. Ob njegovi beatifikaciji je dejal:
"Pogum njegove vere in navdušenje za Kristusa morata biti spodbuda in zgled predvsem mladim, ki živijo v okolju, za katerega sta značilna nevera in brezbrižnost. Svobode ne omejujejo le politični diktatorji; prav tako sta potrebna moč in pogum, da se zoperstavite prisesanosti duha časa, ki je usmerjen v potrošništvo in sebično uživanje življenja ali pa občasno meče samozadovoljne poglede na sovražnost do Cerkve ali celo na militantni ateizem."
Bl. Karl Leisner ostaja navdih za vse ljudi in nam kaže, da moramo trdno vztrajati v svoji veri, ne glede na to, kaj se utegne zgoditi.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
