Imate težave pri vzgoji otrok? Poiščite zgled pri sv. Moniki

Sv. Monika (331–387) je postala zavetnica mater, ker je neutrudno molila za svojega sina, sv. Avguština (354–430), da bi opustil zmotno življenje. Naposled, čeprav po mnogih letih, je bila tudi uslišana. Tako je postala zgled materam, ki imajo težave pri vzgoji otrok, in tistim, ki sicer ne morejo več vplivati na življenjsko pot odraslih sinov in hčer, si pa neskončno želijo, da bi se vrnili h krščanski veri, družinskim vrednotam, zdravim odnosom, normalnemu življenju …

Tule je pet dejstev o tej neverjetni ženski iz severnoafriškega mesta Tagaste, ki vas lahko še dodatno spodbudijo, da ne obupate v zapletenih družinskih razmerjih. Če se je vse to zgodilo sv. Moniki, ki je bila – tako kot mnogi izmed nas – zgolj preprosta žena iz nič kaj idealne družine, ni razloga, da se ne bi tudi vam …

Monikini starši so bili kristjani, vendar so jo vseeno poročili s Patricijem, ki je izhajal iz poganske družine. Poleg tega da doma ni mogla živeti svoje vere, sta bila mož in tašča do nje nasilna, Patricij je slovel tudi kot mož nagle jeze.

Sv. Monika pa je vse stiske prenašala potrpežljivo, z molitvijo in dobroto, da je v hiši ohranila mir. Njen zgled je oba sčasoma pripeljal do spreobrnitve in krsta.

Sv. Monika je najbolj znana po vztrajnosti v molitvi. Zelo je trpela, ker je njen sin, sv. Avguštin, kljub njeni vzgoji zavračal krščanstvo, prevzel manihejsko vero in živel izrazito razuzdano. Predajal se je popivanju, zabavam in življenju na koruzi. Prevaral jo je celo tako, da je pobegnil v Rim, potem ko se ji je zlagal, da ladja zaradi slabega vremena ne bo izplula. Mati pa ga je kljub vsem težavam še naprej ljubila, ga skušala usmerjati in zanj molila vse do spreobrnitve.

Avguštinova mati je zaradi njega pretočila veliko solz. S prošnjo, naj vpliva na sina, je dobesedno nadlegovala tudi krajevnega škofa, dokler je ni naveličan odslovil z besedami: "Pojdi v miru, sin tolikih solza se ne more pogubiti."

Neke noči je doživela sanje, v katerih je jokala nad izgubljenim sinom, Bog pa ji je rekel, naj bo mirna, saj jo On povsod spremlja. Ti dogodki so ji dali moč, saj se je zavedala, da jo tudi v bolečini Bog vedno z njo. 

Največja želja sv. Monike je bila, da bi se njen sin vrnil na pravo pot. Zanj je bila pripravljena narediti vse, za njim se je podala celo v Rim in Milano, kjer je dobil mesto učitelja govorništva. Ko je v Milanu le doživel Božji dotik, se spreobrnil in se dal krstiti, je na poti domov hudo zbolela in v rimskem pristanišču Ostia umrla. Njene zadnje besede so bile: "Kaj naj še delam na zemlji? Le eno je bilo, za kar sem želela živeti: da bi tebe, moj sin, videla krščenega. Zdaj mi je Bog to željo izpolnil."

Sv. Monika, prosi za vse matere, ki trpijo zaradi stranpoti svojih otrok!

Prispevek je delno nastal po izvirniku, objavljenem na ChurcPop.