Prekinil predstavo in pred polno dvorano pokleknil pred zdajšnjo ženo

"Res je carica," priznava Uroš Steklasa svoji ženi Tjaši, ki smo jo na Aleteii že gostili v intervjuju. Zdaj ji sledi še on v rubriki Moške skrivnosti. Kakšen je zakon, ko si s soprogo povezan tudi umetniško in poslovno? Kako je izpeljal res edinstveno in nadvse romantično zaroko? Kako družina z malo Lori nadoknadi izgubljene konce tedna? Vse to in še več razkrije Uroš.

Kako krmarite med vsemi prijetnimi in manj prijetnimi dolžnostmi vsakdanjika?
Med prijetnimi lažje, med manj prijetnimi pa težje. :) Zdaj, ko sva oba profesionalno v glasbi, zaenkrat še nisva našla neke rutine oz. delovnega časa, ko bi opravila vse službene obveznosti, pa nato ostali čas porabila za družino in opravila okrog hiše. Za zdaj se vse nekako prepleta. Od zgodnjega vstajanja z Lori, opravil po hiši, druženja z družino in prijatelji pa do ukvarjanja z birokracijo, marketingom ter vsem, kar pride zraven ob duetu, pa do nastopov, sinhronizacije risank in pisanja pesmi za naju ter za druge glasbenike. Dnevi so kar polni in včasih zmanjka časa samo za naju s Tjašo, je pa res, da imam na razpolago 24 ur tako kot vsi drugi, tako da se ne pritožujem.

Kako razvajate svojo ženo?
Zanimivo vprašanje. Mogoče jo v zadnjem obdobju ob vsem delu malo premalo. Čeprav je res, da se skozi leta življenje spreminja, in če sem jo včasih razvajal z vožnjo na izlete presenečenja, pa v kino in na večerje, se danes to kaže v tem, da recimo zjutraj vstanem z Lori, da se Tjaša lahko naspi. So pa še vedno prisotni občasni šopki rož in pisanje pesmi le za njo.

Zaročila sta se edinstveno. Kar na odru, med muzikalom Pepelka. Lahko to podoživite in delite z nami še nekaj odzivov? Tjaša je v intervjuju za Aleteio nekaj že povedala o tem. Radi bi slišali še iz vaših ust.
Takrat sva bila par tri leta. Bližale so se zadnje ponovitve muzikala pred daljšo pavzo. Na zadnji predstavi je ponavadi tako, da si igralci med seboj kaj manjšega ušpičijo, a česa takega ni nihče pričakoval. Jaz sem na tisto predstavo povabil obe najini žlahti, od ekipe pa so za zaroko vedeli le štirje ključni, da sem zadevo lahko popolno izpeljal.

Ob koncu predstave, ko se zgodi poroka med Pepelko in princem, se je glasba ustavila, dobra vila pa ni prišla na vrh stopnišča, ko bi morala. Takrat sem pokleknil in Tjaša je bila v šoku, dvorana pa je od navdušenja eksplodirala. Res je bilo lepo in nastal je čudovit spomin do konca življenja.

Imata hčerko Lori, ki bo kmalu stara tri leta. Vemo, da glasbeni nastopi ne potekajo ravno v dopoldanskih urah. Bržkone morata imeti kar dobro organizirano varstvo, kajne? Ali jo kdaj vzameta s sabo? 
Z vožnjo po nastopih je ne obremenjujeva, saj mora bit fokus na nastopu, posledično pa ona ne bi imela nič od naju. Varstvo mora biti res dobro organizirano in je kar logistični zalogaj. Imava pa okrog naju čudovito srčno družino, s katero je tudi Lori zelo povezana, zato je to nekoliko lažje. To pa ne bi bilo mogoče, če Tjaša ne bi vsega tako dobro izpeljala vsak mesec z organizacijskega vidika. Res je carica.

Kako v urniku, polnem izzivov, živite toplo družinsko življenje?
Včasih zaradi obveznosti težko, včasih pa ravno zaradi najinega poklica lažje. Lani smo sami trije za en mesec pobegnili na Bali, kjer smo imeli še dodatno priložnost, da se še bolj povežemo, se še bolj spoznamo. Včasih kak izgubljen vikend nadoknadimo tudi med tednom. Občasno je res naporno, saj si želiš biti čim boljši starš, čim boljši na kariernem področju, človek pa tudi nase ne sme pozabiti, a ima dan le 24 ur. A vse se da, saj je še veliko poklicev, ki zahtevajo veliko več odsotnosti staršev, tako da se za zdaj ne želim pritoževati. 

"Očetovstvo me izpolnjuje, ker …"
... bi brez pomisleka s ponosom dal življenje za svojega otroka. To je edina brezpogojna ljubezen, ki jo ima človek lahko do drugega človeka.

Veliko nastopata tudi na porokah. Katera vama je še posebej segla do srca?
Do sedaj sva igrala na že med 300 in 400 porokah in najbolj uživava na tistih, kjer se res vidi, kako se imata mladoporočenca rada in jima je samo to pomembno. Ko to začutiš, se tudi sam spomniš na svojo poroko in malenkosti, ki so te prej mogoče motile, takrat izginejo.

Kaj najbolj cenite pri tem, da je vaša žena tudi glasbena sopotnica?
To, da lahko z njo delim strast, ki me izpolnjuje. To, da je tudi v glasbenem in poslovnem smislu ona boljša polovica. 

O moških krožijo številni stereotipi in miti. Katerega najbolj presegate, rušite?
Mogoče tistega, da moški ne govorijo o svojih čustvih in jih javno nikoli ne povedo. Mislim, da ženske rade vidijo, če je moški iskren in se jim preda z vsem, kar je.

Tri stvari, ki jih po vašem mnenju na tem svetu najbolj primanjkuje, in zakaj.
Objektivne izobrazbe, sočutja ter zavedanja o minljivosti. Ljudje, ki znanstveno razumejo določene stvari, se jih posledično ne bojijo in so manj nestrpni. Če bi vsi ljudje premogli sočutje, si ne predstavljam, da bi zaradi nesmislov, kot so vojne in denar, umrlo toliko nedolžnih civilistov, posebej otrok.

Ozaveščanje o minljivosti pa jemljem kot svoje poslanstvo, saj skozi glasbo in koncerte skušam ljudem vcepiti, da vsak od nas lahko jutri umre. Če živiš vsak trenutek s tem zavedanjem, ceniš vsak trenutek in človeški stik v polnosti.

Kateri dogodek, preizkušnja v življenju sta vam dala najbolj misliti?
Prisotnost pri rojstvu hčerke mi je dala misliti o tem, da so ženske res mogočna in veličastna bitja, ker kdor zmore roditi otroka, zmore vse.

S čim, kje, kako in kdaj se duhovno napolnite?
Najbolj z dobro glasbo in kreativnim ustvarjanjem.

Kateri je vaš najljubši konjiček in zakaj?
To srečo imam, da je moj najljubši konjiček postal moj poklic. Drugače pa rad igram tudi košarko in se vozim s starim Tomosovim avtomatikom.