Cerkev in vera na spletu? Tule je obračun s predsodki

Osebno pri svojem delovanju dajem velik poudarek sodelovanju in povezovanju, ekipnemu delu, odzivnosti in pristnosti. Prepričan sem, da so to zelo dobra vodila tudi za spletno komunikacijo. V nadaljevanju bom poskušal predstaviti, zakaj, in pri vsakem od teh v ležečem tisku dodati še namišljeni pomislek oziroma predsodek.

"Splet ‒ vse lepo in prav, ampak jaz imam toliko drugega dela."

Ne dvomim. Zato pa imate ŽPS, mladince, animatorje, druge sodelavce. Verjamem, da je marsikdo pripravljen pomagati, treba pa je dati iniciativo in postaviti vizijo. S sodelovanjem se bodo župljani čutili bolj povezane s skupnostjo, informacije se bodo lažje in dejavneje širile. Obdajte se z ekipo mladih, predstavite želje, vprašajte za mnenje, pohvalite jih, peljite na pico, kavo, izlet. Naj prevzemajo vloge v župniji. Naj čutijo zaupanje.

Srečanja Karitas, gasilci, lovci, čebelarji, nove orgle, zvonovi, razni blagoslovi, romanja, izleti, nastopi pevcev … Ogromno je dogodkov, ki si zaslužijo obeležje na primer na župnijskem Facebooku oziroma FB- ali Instagram oziroma IG-profilu s fotografijo, kratkim videom, besedami zahvale. Tako bodo pozornost dobili dolgoletni sodelavci in lepi dogodki, roka pa bo morda ponujena tudi komu od tistih, ki sicer niso redni nedeljniki. Ali pa obratno: naj župljani ob kratki predstavitvi pobližje spoznajo krasilke, čistilke, ki so morda manj opazne, ali pa kake župnijske skupine, za katere komaj vedo, da obstajajo.

Članek je bil najprej objavljen v reviji Cerkev danes.

"Pa vi veste, kakšna je povprečna starost duhovnikov? Kje naj se pri svojih letih tega naučim?"

Vem, povprečna starost slovenskega duhovnika je več kot 63 let. Poznam župnika, ki je zelo blizu temu povprečju, pa v svoji digitalni odprtosti in prizadevnosti prekaša marsikoga (tudi laika, da ne bo pomote ali bognedaj zamere), ki je desetletje ali dve mlajši od njega. Vsak ima svoje talente. Pot k napredku vodi tudi prek iskrenega priznanja, da človek nečesa ne ve ali da je tam šibek, ter radovedno, odprto vpraša tiste, ki so na določenem področju bolje podkovani.

"Imamo spletno stran, ampak je ne obiskujejo."

Opažam, da ima zelo veliko župnij svoje spletne strani. Pohvalno. A tovrstna virtualna domovanja izgubljajo pomen, če vsebine tam niso osvežene, posodobljene. Komu koristijo oznanila izpred dveh mesecev? Ali pa fotografije z žegnanja, procesije, maše na podružnici, objavljene na FB ali IG teden po dogodku?

Določena družbena omrežja so med drugim namenjena tudi širjenju spletnih povezav, člankov. Prispevki na spletni strani bodo z objavo na primer na FB dobili pospešek in jih bo obiskalo več ljudi, ki bodo dobili potrditev, da župnija diha aktualno, ažurno. Še nasvet modrega duhovnika: odgovarjanje na e-pošto (vsak mail) župljanov kaže na veliko mero spoštovanja do njih.

"Moramo zdaj objavljati prav vsako stvar v župniji ali kaj?"

Ne glede na ves cirkus okrog spleta pa so fizična srečanja še vedno glavni temelj naših odnosov. In le če bo pristnost srečanj in odnosov dejavno odsevala tudi v virtualni komunikaciji, bo to pripomoglo k bogatitvi skupnosti.

Če sklenem z besedami znančeve hčere, najstnice: "Rada bi, da bi župnik malo večkrat kaj pohvalil, da bi se večkrat nasmejal, da bi povedal kakšen primer iz sodobnega sveta." Besede, ki so mi dale misliti, v spletnem in "nespletnem" pogledu.

ANKETA

Kako splet uporabljajo tudi v pastoralne namene, smo povprašali župnika v Poljanah Jožeta Pluta, uršulinko sestro Marjeto Pijo Cevc ter župnika na Muljavi in Krki Dejana Pavlina.

Jože Plut: Osebno uporabljam FB, IG, X. Opažam, kako različni sledilci so na njih. Župnija uporablja spletno stran in YouTube (YT). Tam so posnetki raznih dogodkov, verouka za odrasle, predavanj, katehez … Lepa gledanost nas veseli. Mnogi so hvaležni za objave, ker radi gledajo vsebine. Odprt imam tudi TikTok, a nisem še začel objavljati.

S. Marjeta Pija Cevc: Moje komuniciranje po spletu je minimalistično, uporabljam X ter skrbim za mini spletno stran naše cerkve v Ljubljani. Kadar želim kaj povedati na javnem, je to objava na X. Obratno skočim na določene spletne portale, nato X, včasih YT-prenose v živo in zelo redko FB.

Dejan Pavlin: Osebno poskušam biti dejaven v ravno pravšnji meri. Ne želim postati suženj raznih omrežij. Bolj dejavno pa delujem na župnijski FB-strani, kjer poskušam z raznimi oznanili, dogodki, vabili in drugimi informacijami priti čim prej do ljudi. Torej, največ uporabljamo FB.

Jože Plut: Vse stvari so v osnovi dobre, če jih v dobro uporabljamo. Tudi omrežja. Tiskanih oznanil imamo le še nekaj deset za ljudi, ki ne morejo do spleta ali pa ga niso vešči. Različne spletne kanale uporabljamo za oznanila, poročila, vsebinske nagovore, stavek ali dva dnevne Božje besede s kako lepo fotografijo. Odziv je odličen, omrežja so čudovito orodje, da v ta spletni svet lahko prinašamo nekaj dobrega. Oznanjamo Božjo besedo, prinašamo Resnico, odpiramo Lepoto.

S. Marjeta Pija Cevc: Na X spremljam izbrane vire, kjer se razširja moj zorni kot, in izvem, kar me zanima (npr. v zvezi s sinodo). V današnji medijski krajini mi to pomaga ohraniti več distance do uradno objavljenih informacij in presegati enoumje.

Dejan Pavlin: Uporaba družbenih omrežij zelo pripomore k pastoralnemu in drugemu delu. Najpomembnejše je to, da določena informacija hitro doseže ljudi. Sam nisem preveč vešč omrežij, so mi pa pri tem v veliko pomoč mladi v župniji in tisti odrasli, ki se na to spoznajo.

Jože Plut: Vsebinam na YT sledijo mnogi, ki niso iz naše župnije. Oznanila po spletu dosežejo bistveno širši krog vernikov. Tudi tiste, ki ne pridejo k maši. Na dogodke za otroke katehistinje vabijo prek mailing liste. Ljudje berejo, se informirajo in lažje odločajo. Cel kup malenkosti, ki prinašajo kaj dobrega.

S. Marjeta Pija Cevc: Objave na X, ki so bile novice iz prve roke o dogodkih v središču mesta, ali objava, ki se je povezala s čutenjem mnogih ljudi in postala spodbuda za nadaljnji proces drugje. Občasno objave, ki so dodale duhovni pogled na določeno situacijo, ki smo jo skupaj doživljali (npr. v času epidemije). Še vedno pa je pomembno, kdo "reposta" oz. poobjavi.

Dejan Pavlin: Na spletu se lepo beleži kronika dogodkov, oznanil, fotoarhiva in drugo. Več tisoč ljudi lahko spremlja dogajanje v župniji, hkrati pa tudi pridobijo informacije, ki so v tistem trenutku potrebne. Ljudje dobro spremljajo stran župnije. Čuti se odobravanje, da so informacije hitro dosegljive.