Negotovost glede prihodnosti je bila vedno pomemben dejavnik človeškega življenja. Čeprav so stvari, kot so hrana in zdravila, veliko dostopnejše in bolj gotove kot v preteklosti, pa sta globalizacija in sodobno življenje prinesla svoje težave. Naše gospodarstvo in zdravje, pa tudi naša življenja so ranljiva in odvisna od številnih dejavnikov. Nikoli ne vemo, kaj bo prinesel jutrišnji dan.
Jezus pa je zelo jasno učil: "Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo." (Mt 6,34)
Ne glede na to, kakšne skrbi imamo glede prihodnosti ‒ glede zdravja, brezposelnosti, vzgoje otrok, bolezni ‒, moramo vse prepustiti v Božje roke in sprejeti, karkoli Bog dopusti, da se zgodi. Danes moramo opraviti svoj del naloge in dopustiti, da se "zgodi Božja volja".
Tisti, ki nam hodi ob strani
Pomembno je, da se zavedamo, kako Bog ne prevzame teže naših skrbi, ne da bi nas prosil za to. Ves čas nam hodi ob strani, nevsiljivo in potrpežljivo, ter čaka, da Ga pokličemo ter mu predamo skrbi in stiske posameznega dne.
To ne pomeni, da sploh ne smemo premišljevati o prihodnosti ali sprejemati ukrepov, s katerimi bi poskrbeli za svoje prihodnje potrebe. Bilo bi neodgovorno, če se ne bi po svojih najboljših močeh potrudili in temeljito premislili, preden sprejmemo pomembne odločitve, ter danes izbrali tisto, kar nam bo koristilo tudi jutri.
Pomeni pa, da moramo sprejeti naslednje dejstvo: naša moč je omejena in Bog nas ne bo zapustil. Tako kot se v prihodnosti lahko pojavijo težave in problemi, smo lahko deležni tudi nepričakovanih blagoslovov. Apostol Pavel pravi: "Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu." (Rim 8,28).
Nenehno molimo
Zato moramo biti z Bogom usklajeni ves dan. To pomeni, da moramo nenehno moliti: zjutraj, popoldne, zvečer, v avtu, na ulici, med hojo ali ko sedimo. Vstali Gospod je blizu, vendar pozabljamo nanj in zdi se nam, da v boju ostajamo sami.
Navaditi se moramo, da se ves čas, v dobrih in slabih trenutkih, pogovarjamo z Bogom in se poskušamo globoko zavedati Njegove navzočnosti.
V vsakem trenutku Mu moramo prepustiti vse. Če imate težko nalogo, ki vas skrbi, jo izročite Gospodu in videli boste, da bo lažje. Če vas muči strah, ga izročite Bogu in se spočijte v Njem. Če gre za nepopravljivo izgubo, Mu prepustite tisto, kar je bilo izgubljeno. Le na ta način boste lahko dosegli mir.
Naučiti se moramo, da ves čas vse izročamo Bogu in sprejmemo, kar je dopustil, da se je zgodilo. To je počasen, dolg proces učenja, ki zahteva vztrajnost, vendar se resnično obrestuje.
Tolažba v psalmih
Vedno znova lahko ponavljamo psalmistove besede:
"Na dan, ko se bojim, zaupam vate. V Boga, čigar besedo hvalim, v Boga zaupam, ne bojim se: kaj mi more storiti človek?" (Ps 56, 4-5)
"V Boga zaupam, ne bojim se …" (Ps 56, 12)
"Izkaži mi milost, o Bog, izkaži mi milost, saj se k tebi zateka moja duša. V senco tvojih peruti se zatekam, dokler ne gre mimo poguba." (Ps 57, 2)
K tem in mnogim drugim psalmom se lahko pogosto vračamo, posebej v trenutkih, ko naša vera niha. Vsak dan bi morali krmilo svojega življenja prepustiti v Božje roke in "živeti vsak dan posebej".
Kje najdete svoj občutek varnosti?
Ne premišljujte o jutrišnjem dnevu, ker za to ne boste imeli dovolj energije. Če se na poti pojavijo nevihte, se ne ustrašite in ne obupajte. Na koncu nevihte boste videli, da ni šlo za neuspeh in zapravljen čas, temveč za bogato izkušnjo, ki ste jo doživeli in zaradi katere boste v življenju postali močnejši, bolj mirni in sočutnejši.
Spoznali boste, da ste malce bolj premagali sebične želje in občutek negotovosti, ki sta vas prej utesnjevala. Prav boj človeka navadno okrepi.
Korak za korakom se lahko v življenjskem boju iz dneva v dan učimo, da je naša varnost odvisna izključno od Boga in ne od nas samih, niti od našega imetja, znanja, moči ali vpliva.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
