Ko romarji obiščejo Marijina svetišča, pogosto želijo s kraja prikazanja odnesti nekaj domov. Tisti, ki gredo v Lurd, običajno prinesejo steklenico vode v upanju, da bo postala orodje Božjega ozdravljenja. Prav tako so romarji po Marijinem prikazanju v kraju Knock na Irskem v upanju na ozdravitev želeli imeti tudi nekaj iz tega svetišča.
Prikazanje v Knocku
Na deževen in meglen večer 1. avgusta 1879 so se prebivalci vasice Knock na zahodu Irske po celodnevnem delu pred slabim vremenom zatekli domov. Nenadoma se je po kraju razširila vest, da se v cerkvi dogaja nekaj nenavadnega.
Stekli so k cerkvi, kjer so videli čudno belo svetlobo, sredi nje pa Devico Marijo, oblečeno v bela oblačila ter z rokami in očmi obrnjenimi v nebo. Poleg nje je stal sv. Jožef s sivo brado in sivimi lasmi, tam je bil tudi oltar z Jagnjetom in križem v ozadju. Pojavil se je sv. Janez Evangelist v škofovski opravi in z odprto knjigo ter pridigal. Prizor je trajal približno dve uri.
V svetišče so začeli kmalu prihajati ljudje od blizu in daleč, tudi iz tujine, saj se je tu zgodilo edino znano prikazanje Jagnjeta. Papež Frančišek ga je marca 2021 priznal kot mednarodno Marijino in evharistično svetišče.
Cement iz Knocka
S kraja prikazanja so tako v 80. letih 19. stoletja številni romarji vzeli koščke cementa in jih razdelili svojim prijateljem in družinam. Nenavadno je, da so ti koščki cementa za veliko ljudi postali orodje Božjega ozdravljenja.
Revija Donahoe's Magazine je v tistem času objavila članek, v katerem je opisanih več čudežnih ozdravitev:
Četrtek, 24. avgust 1882, se bo v zgodovino mesta Knock zapisal kot pomenljiv dan. Na ta dan je dr. Murphy, škof iz Hobart Towna, zbranemu občestvu v cerkvi v Knocku naznanil, da je bil v svoji hiši na Tasmaniji ozdravljen s cementom z zidov cerkve v Knocku. Dragoceni cement iz Knocka, ki ga je arhidiakon Cavanagh poslal neki sestri usmiljenki, živeči v Hobart Townu, ona pa ga je dala prizadetemu škofu dr. Murphyju, mu je kmalu izboljšal vid.
Izza oltarne pregrade cerkve v Knocku je 24. avgusta dr. Murphy svetu oznanil, da je tudi sam živ dokaz izjemnih milosti, ki jih je Marija iz Knocka namenila svojim prosečim, trpečim in predanim vernikom po vsem svetu.
Oče Dominic Feehan pripoveduje podobno zgodbo v članku za revijo Home of the Mother:
V svetišču so bili dokumentirani številni čudeži, npr. čudeži ozdravljenja. Čudeži so se začeli že deset dni po prikazanju. Mlado dekle, Delia Gordon, je bilo gluho in je imelo bolečine v levem ušesu. Med obiskom kraja prikazanja ji je mati v uho vstavila majhen košček cementa iz stene cerkve. Delia je med sveto mašo doživela neznosno bolečino v ušesu, čemur je sledila popolna ozdravitev od gluhote in ni več imela bolečin.
Bog za zdravljenje uporabi karkoli
Različni čudeži, ki so se zgodili po uporabi cementa iz Knocka, poudarjajo resničnost, da lahko Bog kot orodje za zdravljenje uporabi karkoli, tako kot je v evangelijih uporabil blato in slino. Cement sam seveda ne pozdravi ljudi, ampak njihova vera in molitve drugih prikličejo Božjo moč, da se zgodi čudež.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila angleška izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Aleks Birsa Jogan.
