Marsikdo se telesnih in duhovnih del usmiljenja spomni iz obdobja, ko se je za birmo učil temeljnih resnic in naukov krščanske vere. Številni med nami pa bi bili verjetno v zadregi, če bi jih morali našteti, čeprav marsikaterega od del usmiljenja vsak od nas – vede ali nevede – vsakodnevno opravlja.
Katekizem katoliške cerkve pravi takole: Dela usmiljenja so iz ljubezni storjena dejanja, s katerimi svojemu bližnjemu pridemo na pomoč v njegovih telesnih in duhovnih potrebah (2447).
Nadležne ljudi potrpežljivo prenašati
Poznamo sedem telesnih del usmiljenja in sedem duhovnih del usmiljenja. Telesna dela usmiljenja so: lačne nasititi, žejne napajati, popotnike sprejemati, nage oblačiti, bolnike obiskovati, jetnike reševati, mrtve pokopavati. Duhovna dela usmiljenja pa so: dvomljivcem prav svetovati, nevedne učiti, grešnike svariti, žalostne tolažiti, žaljivcem iz srca odpustiti, krivico voljno trpeti, za žive in mrtve Boga prositi.
V knjigi Samo ljubezen ustvarja italijanskega duhovnika Fabia Rosinija najdemo zelo bogato razlago vseh duhovnih del usmiljenja. Ob tem je posebej zanimivo, da imamo v slovenščini za šesto delo usmiljenja frazo "krivico voljno trpeti", medtem ko veliko drugih evropskih jezikov to duhovno delo usmiljenja pojmuje povsem drugače.
Tako se v francoščini, italijanščini, španščini in nemščini to duhovno delo usmiljenja glasi: "nadležne ljudi potrpežljivo prenašati". Kar nedvomno doda svojstven, zelo konkreten pomen. Avtor knjige Fabio Rosini pa pravi, da je po njegovem mnenju to duhovno delo usmiljenja nedvomno najtežje. Zakaj?
"Prenašajte drug drugega"
Vsak od nas ima v svojem življenju ljudi, ki jih težje oz. težko prenaša, ki se mu zdijo nadležni. Naj gre za člana družine, za soseda, sodelavca ali nekoga, ki ga tako ali drugače redno srečujemo – to duhovno delo usmiljenja priznava, da so nekateri ljudje težavni, zahtevni ali kratko malo nadležni. Ni naša dolžnost, da bi jih spremenili (tega niti ne moremo storiti), moramo pa jih prenašati. Tudi apostol Pavel je v pismu Kološanom zapisal: "Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu, če se ima kateri kaj pritožiti proti kateremu. Kakor je Gospod odpustil vam, tako tudi vi odpuščajte." (Kol 3,13)
To duhovno delo usmiljenja pa gre še korak dlje, saj nam pravi, naj nadležne ljudi potrpežljivo prenašamo. Kar pomeni, da ne le, da nad njimi nestrpno zamahnemo z roko ali se s stisnjenimi ustnicami obrnemo stran, pač pa da smo do takih ljudi celo potrpežljivi. Da morda zanje kaj zmolimo, se z njimi skušamo potrpežljivo in razumno ter prijazno pogovoriti ali pa vsaj na njihovo neprijaznost ne odgovarjamo z jezo.
Zakaj pa gre tukaj za delo usmiljenja? Zato, ker s svojim potrpežljivim odnosom, ki prenaša (tudi če gre za to, da nekdo z nami krivično ravna, kot se glasi slovenski prevod tega dela usmiljenja), dajemo drugemu možnost in čas, da o svojem odnosu razmisli, morda spozna svojo zmoto in se v tem tudi popravi.
Tako z nami ravna tudi Bog, ki je skrajno potrpežljiv z vsakim izmed nas in nam vedno daje možnost, da se spreobrnemo ter poboljšamo.
