Samostan Piedra v španski pokrajini Aragoniji ima edinstveno mesto v zgodovini: v njem so Evropejci prvič poskusili napitek, ki ga danes imenujemo vroča čokolada. To območje kulturne dediščine, ki leži v bližini vasi Nuévalos v okraju Calatayud v bližini Zaragoze, ponuja mešanico narave in zgodovine, ki privablja obiskovalce iz vse Španije – pa tudi od drugod.
Samostan Piedra, ki so ga konec 12. stoletja ustanovili cistercijanski menihi, hrani osem stoletij zgodovine, vse od posvetitve leta 1218.
Čeprav je bil samostan leta 1835 začasno zapuščen, so ga pet let pozneje znova oživili kot turistični cilj ter javnosti omogočili raziskovanje njegovih zgodovinskih in naravnih čudes.
Naravni park Monasterio de Piedra, v katerem stoji samostan, ponuja številne naravne znamenitosti. Med njimi je tudi Cola de Caballo (španski izraz za "konjski rep"), 50-metrski slap, ki si ga je mogoče ogledati iz naravne jame.
Mirno Lago del Espejo (Zrcalno jezero) predstavlja skrajno nasprotje dinamičnim slapovom na tem območju. Sredi te edinstvene pokrajine so cistercijanski menihi zgradili svoj samostan, ki je bil idealen kraj za kontemplativno življenje, pa tudi za gastronomske inovacije.
V notranjosti samostana izstopa več prostorov, med njimi kapiteljska dvorana, opatijska cerkev, vinska klet in kalefaktorij (ogrevalnica). Posebno mesto v kulinarični zgodovini ima stara kuhinja. Tu so leta 1534 pripravili prvo vročo čokolado v Evropi: podvig je uspel menihom, ki so takrat živeli v tem samostanu.
Azteški recept
Zgodba o prihodu vroče čokolade v Evropo se začne z br. Jerónimom de Aguilarjem, ki je s Hernánom Cortésom potoval v Mehiko, takrat znano kot Nueva España – "Nova Španija".
Aguilar se je vrnil s kakavovimi semeni in azteškim receptom, kako jih pretvoriti v tekočo obliko. Tedanji opat samostana Piedra don Antonio de Álvaro je napitek pripravil prvi: kakav je zmešal s sladkorjem, cimetom in vaniljo. Ta domiselna stvaritev je bila prva ne le v Španiji, temveč tudi v svetu.
Dejstvo, da so menihi v svojo prehrano vključili kakav, kar ni pomenilo kršenja postnih pravil, saj ga Sveto pismo nikjer ne omenja, poudarja njihovo iznajdljivost. Energija, ki jo je nudil kakavov napitek, se je v postnem času celo izkazala za koristno, kar dokazuje, da so menihi to azteško dobrino znali praktično uporabiti. Bila je (in še vedno je) popolna meniška pijača.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
