Christopher Reeve je bil izjemno slaven in priljubljen igralec, ki je v sedemdesetih letih preteklega stoletja stopil v čevlje znanega superjunaka Supermana. Ta vloga ga je izstrelila med zvezde, bil je vzor množicam otrok, ki so ga spremljali.
Njegovo življenje se je obrnilo na glavo leta 1995, ko je pri 42 letih doživel hud padec s konja, ki ga je ohromil od glave navzdol. Prišlo je do okvare hrbtenjače in posledično je postal tetraplegik.
Izgubljal upanje in voljo do življenja
Ob 20. obletnici njegove smrti bodo ustvarjalci izdali dokumentarni film o njegovem filmskem ustvarjanju in predvsem o življenju po usodni nesreči.
Že v napovedniku, ki si ga lahko ogledate spodaj (v angleščini), lahko spoznamo, da je Christopherja ta nesreča močno zaznamovala tudi duševno. Na začetku se ni mogel sprijazniti s svojim stanjem, zato je prosil svojo družino, naj ga pusti oditi.
"Uničil sem svoje življenje in življenja vseh drugih. Ne bom mogel več smučati, jadrati, se žogati z Willom. Ne bom se mogel več ljubiti z Dano. Morda bi me morali pustiti, da odidem."
Sedem besed
Ko je njegova žena Dana slišala, kako težko mu je in da ne vidi prihodnosti, je izrekla sedem besed, ki so mu spremenile življenje.
Še vedno si ti in ljubim te.
Danina ljubezen ga ni le rešila, temveč ga je spodbudila, da nadaljuje. Reeve se je boril in boril, da bi živel, čeprav je vedel, da njegovo življenje nikoli več ne bo enako.
Igralec je ure in ure treniral z napravami, ki so stimulirale njegove mišice, zaradi česar je lahko rahlo premikal prste, nato dele rok in nog ter zaznaval temperaturo na 65 odstotkih svojega telesa – razvoj, ki ga zdravniki pripisujejo njegovemu trdemu delu.
Dve leti po nesreči je Reeve dejal: "Vesel sem, da sem živ. Ne zaradi obveznosti do drugih, ampak zato, ker je življenje vredno živeti."
Borec do zadnjega diha
Christopher Reeve je nazadnje umrl zaradi srčnega popuščanja v starosti 52 let, deset let po nesreči, njegova žena pa je umrla dve leti pozneje zaradi raka na pljučih.
Oba sta vsa svoja prizadevanja posvetila izboljšanju življenj ljudi s posebnimi potrebami in ustvarila osnovo za pomoč pri iskanju zdravljenja za ljudi s poškodbami hrbtenjače in paralizo.
Veliko ljudi sta navdihnila tudi s svojo ljubeznijo in predanostjo drug drugemu ter načinom, kako sta brezkompromisno sprejela svoje novo življenje stran od hollywoodskega glamurja.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.
