5 zanimivosti o srečanju mladih v Stični

Letošnjo Stično mladih, ki bo potekala to soboto, 21. septembra 2024, narekuje slogan Zakaj On?. Mladi bodo v obdobju, ko je marsikomu težko stati za svojo vero in vztrajati v njej, razmišljali, kako osmisliti krščanstvo. Organizatorji se želijo ozreti na bistvo in poiskati razloge, zakaj izbrati Boga.

Dogajanje, ki je v zadnjih letih dobilo obliko skrbno načrtovanega in sodobno izvedenega festivala, ima dolgo, že 43-letno tradicijo. V teh desetletjih se je zgodilo marsikaj zanimivega in navdihujočega, zato smo pripravili izbor petih zanimivosti o srečanju mladih v Stični.

Srečanje v Stični je v vsej zgodovini odpadlo samo enkrat. To se je zgodilo ob drugem obisku papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji, saj je ravno dan po soboti, na katero naj bi potekal festival, v Mariboru za blaženega razglasil Antona Martina Slomška. Mladi so bili sicer prikrajšani za običajno dogajanje na Dolenjskem, vendar je srečanje s papežem marsikomu nadomestilo stiško vzdušje. 

Dogajanje v stiškem samostanu je odpadlo tudi pred štirimi leti, ko je izvedbo v običajni obliki preprečila epidemija koronavirusa. Ni pa odpadla sama Stična mladih, saj se je program preselil v slovenske dekanije, kjer so ga izvedli v prilagojenem obsegu in ga deloma prenesli na splet.

Do prvega srečanja slovenskih mladih je prišlo ob obisku brata Rogerja iz Taizéja. V dneh pred dogodkom je po župnijah romal taizéjski križ s sporočilom o miru in spravi: "Z ljubeznijo previhariti trpljenje in zlo in doseči zmago." 

V soboto, 19. septembra 1981, se je okrog 4000 mladih v stiški baziliki najprej zbralo pri sveti maši, ki jo je ob somaševanju več kot 200 duhovnikov daroval ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar. Nato so skupaj obedovali in se v malih skupinah pogovarjali o vnaprej pripravljenih vprašanjih. Sledilo je bogoslužje Božje besede in nagovor brata Rogerja. Mlade je povabil, naj se dejavno vključujejo v življenje domačih župnij. Srečanje se je končalo s češčenjem križa.

Dogajanje v Stični je največji množični mladinski festival v Sloveniji in tudi eden izmed najstarejših organiziranih. V prvih letih se je dogodka udeležilo nekaj tisoč mladih letno, obisk pa je dosegel višek leta 1998, ko se je v Stični zbralo prek 10.000 mladih. Kljub upadu števila udeležencev zaradi epidemije zadnja leta v Stično roma okrog 4000 obiskovalcev.

Poleg obiskovalcev v Stični mrgoli kup prostovoljcev, ki v različnih ekipah pripravljajo dogajanje. Tu so ulična ekipa, ekipa za tehniko, ekipa za večerni program, ekipa za bogoslužje, ekipa za delavnice, prodajalci na stojnicah s hrano in pijačo, Stična bend in še mnogi drugi. Stična mladih slovi prav po tem, da jo pripravljajo mladi za mlade. Vse to se dogaja pod okriljem Katoliške mladine. 

V Stični so se od začetka zbirali tudi pomembni gostje. Poleg brata Rogerja, ki je na nek način spodbudil nadaljnjo organizacijo, sta iz tujine prišla na primer še francoski duhovnik Guy Gilbert, ki je spregovoril o svojem delu na ulicah, in kanadski filozof Jean Vanier, ustanovitelj gibanja Vera in luč.

V Stični je nastopilo tudi veliko znanih slovenskih pevcev, od uveljavljenih izvajalcev, kot so Vlado Kreslin, Adi Smolar, Vili Resnik, Aleksander Mežek ali skupina Čuki, do sodobnih bendov in posameznikov, ki skrbijo za vzdušje zadnja leta. Manjkali niso niti znani športniki, na primer Mateja Svet, Majda Ankele in Viki Grošelj.

Svoje priznanje ustvarjalcem je z obiskom izkazal tedanji predsednik države Borut Pahor, ki je na dogodku mladim namenil svoje besede leta 2016. Letos pa v Stično prihaja trenutna predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.

Na prvo srečanje je do Ivančne Gorice pripeljal poseben vlak, saj v 80. letih mladi še niso imeli toliko lastnih prevoznih sredstev kot danes. Kljub vse pogostejšemu lastništvu avtomobilov pa se je iz Ljubljane do iste končne postaje s posebnim vlakom še vedno mogoče pripeljati. Možnost je marsikomu ljuba tudi zaradi varovanja okolja in prometnih zamaškov na avtocestah.  

V Stično se mnogi seveda pripeljejo tudi z organiziranim prevozom iz župnij ali dekanij in z lastnimi prevoznimi sredstvi. Marljivi gasilci že leta skrbijo za urejen prometni režim, lokalne ustanove pa z veseljem odstopijo svoja parkirišča in travnike.