Ko je Marc pri 25 letih svoji bodoči ženi Charlotte odkrito povedal, da ga "normalno življenje" ne bo zadovoljilo, si verjetno še zdaleč ni predstavljal, da mu bo Življenje na zelo čuden način pokazalo, da ima prav.
Odločen mladenič, pehotni častnik, zakoreninjen v veri in ljubezni do domovine, je že takrat v sebi trpel zaradi očetove odvisnosti od alkohola in pozneje razpada družine. Da bi pozabil na skrbi, se je vedno pogosteje udeleževal zabav in posegal po alkoholu.
Njegove izvoljenke to ni pretirano motilo. Marca je ljubila, z njim rasla v veri, skupaj sta se udeleževala tradicionalnih latinskih maš in se pripravljala na zakrament svetega zakona.
Na misijo v Afganistan
Še pred njuno poroko je bil Marc poslan na svojo prvo misijo v Afganistan. Šest mesecev je bil odgovoren za 40 vojakov v državi na robu kaosa, kjer je bil strah pred smrtjo del njihovega vsakdana.
Charlotte je 27. maja 2006 obljubila zvestobo Marcu, čeprav je bil po vrnitvi drugačen, kot ga je poznala. Kar je videl in doživel v Afganistanu, ga je travmatiziralo. Psihološke posledice so se začele pri njem kazati postopoma. Tako so bila prva leta njunega zakona precej mirna. Pričakovala sta rojstvo drugega otroka, življenje jima je bilo naklonjeno.
Vse bolj tonil
Sreča pa ni trajala dolgo. Leta 2008 si je Marcov brat, oče dveh deklic, vzel življenje. Šok in nova rana na Marcovem srcu. Bolj kot kadarkoli prej je iskal tolažbo v alkoholu.
Leta 2012 se je odločil menjati službo. Zapustil je vojsko in se pridružil podjetju Michelin, kjer je spoznal, da potrebuje strokovno pomoč pri odvajanju od pitja alkohola. Ob tem je življenje teklo naprej, družina se je večala, s strastjo in entuziazmom se je posvečal službenim obveznostim, kar mu je jemalo vse več energije.
"Bil sem že bipolaren," odkrito priznava. "Vendar tega nisem hotel priznati, čeprav me je na to opozoril že psihiater. Po drugi strani pa sem bil zopet nezmeren pri uživanju alkohola in na moji poti zdravljenja sta bila moja žena in nebesa močna zaveznika."
Spoznal je globoko vernega ozdravljenega alkoholika, ki mu je pomagal v njegovi situaciji. Skupaj z ženo sta se srečala z njim in Charlotte je Marca neomajno podpirala v njegovem boju proti alkoholu, z zavedanjem obeh, da bo pot do okrevanja dolgotrajna.
Bipolarnost kot korak k ponižnosti
Zakonca takrat še nista vedela, da se bosta soočila še z eno preizkušnjo: Marcovo duševno boleznijo. Po petih mesecih abstinence od alkohola je prišlo spoznanje, da je alkoholizem le vrh ledene gore, Marc pa trpi za resno bipolarno motnjo, za katero je značilna izmenjava depresivnih faz in čustveno povišanih razpoloženj, imenovanih manija.
"Imel sem dovolj ponižnosti, da sem poiskal pomoč, povedal resnico svojemu šefu, se pridružil skupini katoliških alkoholikov, s pomočjo katerih sem spoznal svojo majhnost … Bogu se nisem upal upreti, usmeril sem se na svetega Jožefa in mu za dve leti obrnil hrbet."
Tudi potem je Marc potreboval še nekaj časa, preden je sprejel svojo bolezen in privolil v zdravljenje. To je bilo zelo težko obdobje za Charlotte in njunih šest otrok, ki so bili prisiljeni prenašati njegova nihanja razpoloženja in izbruhe verbalnega nasilja ob večkratni vnovični odtegnitvi od alkohola.
"Najtežje je bilo premagovati lastno voljo in sprejeti svakov nasvet, ki se mi ni zdel pomemben: naj se odločim za sprejem v psihiatrično bolnišnico. Nisem še bil dovolj ponižen ..."
Med letoma 2020 in 2022 je prestal pet hospitalizacij, da bi uspešno premagal čustveni tobogan. "Zdaj sem dosegel stanje stabilnosti, h kateremu težijo vsi ljudje z motnjo bipolarnosti," se veseli Marc.
Sprejeti je moral nekaj sekundarnih posledic zdravljenja: spremembo intelektualnih zmožnosti in spomina, počasnost pri opravljanju nekaterih nalog, odpoved vsemu adrenalinu ... Zaposlen je le še honorarno, kar je bila zanj boleča izbira, saj ga je delo izpolnjevalo. Toda vzpostaviti je moral strogo vsakodnevno rutino in zdrav način življenja, ki mu lajšata vsakodnevno soočanje z boleznijo in omogočata, da v kriznih obdobjih kar se da hitro poišče pomoč.
Žena je njegova trdna skala
Kaj je gnalo Marca, da je premagal vse preizkušnje? "Ljubezen moje žene," pove brez obotavljanja. "Tri leta, preden sem prestopil prag psihiatrične klinike, je imela zaradi mene peklensko življenje. Ni imela več čustev do mene, ampak se je oklepala zakramenta svetega zakona in obljube, da me nikoli ne bo pustila na cedilu ... Zato sem bil pripravljen storiti vse, da bi znova osrečil to pošteno žensko, ki jo obožujem!" Charlotte dodaja, da sta se zaradi bolezni naučila umirjeno, bolj pogosto in poglobljeno komunicirati. Tudi s svojimi otroki.
Marc je prepričan, da je k izboljšanju njegovega stanja pripomogla tudi vera – milosti, ki jih je prejel v evharistiji, romanja in zgled svete Terezije. "Po njej sem rekel Gospodu, da sem pripravljen prestati preizkušnjo in trpljenje. Ta bolezen je moja pot k svetosti."
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie.
