V dneh okrog godu blaženega Antona Martina Slomška in njemu posvečene nedelje je po slovenskih cerkvah gotovo odmevala vsem dobro znana in praktično že ponarodela pesem "V nebesih sem doma". To pesem je napisal prav svetnik, ki danes goduje, uglasbil pa jo je duhovnik in skladatelj Gregor Zafošnik.
Nebesa so naša domovina
V pesmi je blaženi Slomšek na priljuden način, dostopen vsakemu preprostemu človeku, predstavil teološko resnico o nebesih. Nebesa, pekel in vice pogosto dojemamo kot nekaj, o čemer raje ne bi govorili, Slomšek pa je posmrtno življenje prikazal optimistično.
Za osnovo je vzel teologijo apostola Pavla, ki o nebesih govori kot o naši domovini (Flp 3,20), kraju, kjer nam je pripravljeno trajno bivališče (2 Kor 5,1–10): s krstom v Kristusa smo bili namreč že obujeni (Kol 2,12), zato moramo iskati to, kar je zgoraj (Kol 3,1).
Pesem v originalu
Besedilo skladbe "V nebesih sem doma" je za prepevanje prilagojeno ritmu in melodiji ter tudi nekoliko skrajšano. Kakšno je bilo v originalu, ki ga je Slomšek objavil v zbirki izbranih pesmi, si lahko preberete v nadaljevanju. Tudi naslov je bil sprva drugačen: "Kde sem doma".
Anton Martin Slomšek: Kde sem doma
V nebesih sem doma:
to glasno pravita
mi zemlja in nebo,
in vsaka stvar lepo.
V nebesih sem doma:
nisem tega sveta;
nebes se veselim,
v nebesa prit želim.
V nebesih sem doma:
to glasno pričata
mi solnce, mesec bled,
in vsake zvezde sled.
V nebesih sem doma,
kder družba zvoljena
se skupaj veseli
in k sebi me želi.
V nebesih sem doma:
svet sreče mi ne da
za me vsa zemlja le
dežela ptuja je.
V nebesih sem doma.
Tam Jezus krono da,
tam je moj pravi dom
kder večno srečen bom.
