Če smo iskreni do sebe, nas večina nerada premišljuje o lastni smrti. Morda se bojimo zapustiti ta svet, saj smo na zemlji navezani na veliko različnih stvari ali ljudi.
Toda če želimo v polnosti sprejeti krščansko življenje, o smrti preprosto moramo premišljevati.
To je stvarnost, ki ji ne moremo ubežati, in ko bomo umrli, bomo prešli na svoj večni cilj.
Dan vaše smrti
Sv. Frančišek Saleški v svojem delu Uvod v bogoljubno življenje spodbuja kristjane, naj si predstavljajo dan svoje smrti:
Predstavljajte si, da ste na smrtni postelji, v svojih zadnjih trenutkih, brez najmanjšega upanja na ozdravljenje.
Nato nas povabi, naj premislimo o različnih okoliščinah svoje smrti, še posebej o stvarnosti, da ne vemo natančno, kdaj bo ta dan dejansko prišel:
Pomislite na negotovost glede dneva svoje smrti. Nekega dne bo vaša duša zapustila to telo – ali bo to poleti ali pozimi? V mestu ali na deželi? Podnevi ali ponoči? Se bo zgodilo nenadoma ali z opozorilom? Bo to posledica bolezni ali nesreče? Ali boste imeli čas za zadnjo spoved ali ne? Bo vaš spovednik ali duhovni spremljevalec na voljo ali ne? Žal, o vseh teh stvareh ne vemo popolnoma ničesar: vemo le to, da bomo umrli, in večinoma prej, kot pričakujemo.
Sv. Frančišek Saleški nas tudi opozarja, da se bomo morali, ko bomo umrli, posloviti od vseh svojih zemeljskih navezanosti:
Premislite o dokončnosti, s katero se bo vaša duša poslovila s tega sveta. Poslovila se bo od bogastva, užitkov in brezdelnih spremljevalcev; od zabave in užitkov, od prijateljev in sosedov, od moža, žene in otrok, skratka od vsega stvarstva. In nazadnje se bo poslovila od lastnega telesa, ki ga bo zapustila bledega in hladnega, da bo odvratno razpadlo.
Po premisleku o vseh teh stvareh bi morali biti navdihnjeni in bi morali sprejeti odločitev, da si bomo marljiveje prizadevali za svoj končni cilj:
Pripravil se bom na smrtno uro, sprejel bom vse previdnostne ukrepe, da bo prišla čim mirneje; temeljito bom preveril stanje svoje vesti in uredil vse, kar bo potrebno.
Čeprav morda o tem ne želimo premišljevati, bomo nekoč vsi umrli in se moramo že zdaj pripravljati na ta dan, kadarkoli se bo že zgodil.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
