8 zanimivosti o življenju sv. Terezije Deteta Jezusa

V Katoliški cerkvi 1. oktobra praznujemo god sv. Terezije Deteta Jezusa, karmeličanke in cerkvene učiteljice. Prav v jesenskem času, ko lahko vsak dan občudujemo spremembe Božjega stvarstva, bi gotovo uživala tudi Mala cvetka.

S pomočjo nekaterih zanimivih dejstev o tej priljubljeni svetnici, naštetih v nadaljevanju članka, vidimo, kako velik vpliv na druge lahko ima posameznik v življenju, pa čeprav je bilo svetničino življenje precej kratko.

Njeno življenje nam tudi kaže, da se veličina ne meri z izjemnimi podvigi, temveč z ljubeznijo in preprostostjo, ki ju vnesemo v vsakodnevna dejanja. Naj njeno brezmejno zaupanje v Božjo ljubezen in zmožnost iskanja lepote v majhnih stvareh še naprej navdihujeta ljudi po vsem svetu.

Že kot deklica je bila vsestranska. Preden je vstopila v samostan, je rada prirejala predstave za svojo družino. S svojimi sestrami je uprizarjala svetopisemske zgodbe in zgodbe iz življenja svetnikov, pogosto je ustvarjala kostume in pisala scenarije. To strast je prenesla tudi v poznejše življenje, ko je organizirala manjše predstave v samostanu in z njimi razveselila sosestre.  

Pri komaj 14 letih se je Terezija odločila, da postane karmeličanka. Kljub najstniškim letom je bila tako odločena o svoji prihodnosti, da je ob zavrnitvi domačega škofa z očetom pogumno odpotovala v Rim in prosila papeža Leona XIII. za dovoljenje, da prej vstopi v samostan. Nekaj, kar si v današnjem svetu od mladostnikov ne moremo ravno predstavljati.

Čeprav ji je papež svetoval, naj sledi običajnemu postopku, sta ji drznost in odločnost vendarle pomagali pospešiti odločitev pristojnih in v samostan je vstopila pri 15 letih.

Ta francoska redovnica je verjela v iskanje veličine v majhnih, vsakodnevnih dejanjih ljubezni in dobrote. To je poimenovala kar "mala pot", s pomočjo katere je druge spodbujala, naj ne iščejo svetosti z velikimi potezami, temveč tako, da z ljubeznijo in ponižnostjo sprejemajo naloge vsakdanjega življenja. To sporočilo še vedno navdihuje nešteto ljudi po vsem svetu in kaže, da je svetost dostopna vsem, ne glede na njihove okoliščine.

Terezija, ki so jo pogosto imenovali kar Mala cvetka, je globoko cenila naravo. Rože je uporabljala kot metafore za Božjo ljubezen in milost, sebe pa je videla kot "majhno divjo rožo" v Božjem vrtu. Nekoč je zapisala, da lahko tudi najpreprostejše, najbolj neopažene rože prinesejo veselje Bogu in poudarijo lepoto običajnega življenja. To je nekaj, česar se moramo v svetu, ki daje poudarek zunanji, vidni lepoti, zavedati bolj kot kdajkoli prej.  

Malo ljudi ve, da je imela Terezija veliko talentov na področju umetnosti. Mlada umetnica je slikala, skicirala in pisala čudovito poezijo. Čeprav se je vsega naučila sama in bila skromna glede svojih sposobnosti, njena dela razkrivajo dušo, globoko v stiku z lepoto in preprostostjo. Nekatera njena umetniška dela, med drugim znamenita risba Jezusovega obraza, so ohranjena še danes.

Vse življenje se je spopadala s precejšnjo fizično in čustveno bolečino, zlasti v zadnjih letih, ko se je borila s tuberkulozo. Kljub temu je svoje trpljenje prenašala z izjemno milino in se ni marala pritoževati. Njen radostni duh je tudi ob slovesu s tega sveta pustil trajen vtis na ljudi okoli nje in še naprej navdihuje tiste, ki se soočajo z najrazličnejšimi izzivi.

Čeprav je Terezija le redko zapustila svoje majhno mesto Lisieux v francoski Normandiji, je imela globoko željo po potovanju in širjenju evangelija. Nenehno je molila za misijonarje po vsem svetu, saj je verjela, da imajo njene molitve prav tako velik učinek kot fizično potovanje po svetu. Danes je poleg svetega Frančiška Ksaverija sozavetnica misijonov in s svojim življenjem dokazuje, da si lahko za spremembe v svetu prizadevamo tudi v domačem kraju.

Njena avtobiografija Povest duše je bila napisana na željo njene redovne predstojnice (ki je bila hkrati tudi njena starejša sestra). Zapisi so bili objavljeni po njeni smrti. Ta preprosta, a globoka knjiga se je dotaknila milijonov življenj in velja za duhovno klasiko.

Kljub njenemu tihemu in skritemu življenju je bila Terezija leta 1997 imenovana za cerkveno učiteljico, kar je ena najvišjih časti v katoliški veri, s priznanjem njenih globokih duhovnih spoznanj.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.