Nedelje si bomo vrnili, če bomo počitek in bogoslužje sprejeli kot sestavna dejavnika svojega življenja, ne pa kot razkošje, ki si ga lahko privoščimo le takrat, ko in če nam ustreza
V današnji kulturi nenehnega gibanja nedelje žal pogosto izgubijo svoj pomen. Vrvež vsakdanjega življenja vdira v dan počitka in poleg skrbi, povezanih z delom, pušča le malo prostora za karkoli drugega: premišljevanje, molitev, nujno potrebne prostočasne dejavnosti, počitek ali čas za družino.
Naša obsedenost z učinkovitostjo in z njo povezanim potrošništvom nas je privedla do prepričanja, da so počitek, brezdelje ali preprosto dejstvo, da smo brez kakršnekoli obveznosti, nekako zgrešeni, morda celo grešni. Vrednost enačimo z nenehno dejavnostjo, s tem pa se vedno znova prikrajšamo za globlji pomen počitka.
Katoliško izročilo pa nas v svoji modrosti še naprej vabi, naj si nedeljo povrnemo kot Gospodov dan – posebej odmerjen čas.
Izročilo posvečevanja nedelje ima svetopisemske korenine. Najjasneje je izraženo v tretji Božji zapovedi: "Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj," (2 Mz 20,8). Že od prvih dni Cerkve je bila nedelja označena kot dan praznovanja Kristusovega vstajenja in odmika od posvetnih dejavnosti, da bi pripravili prostor za duhovno življenje in medosebne odnose.
Za mnoge pa je nedelja postala nerazpoznavna od drugih dni v tednu – polna opravkov, obveznosti in nenehnega šumenja digitalnih motenj.
Kako si povrniti nedeljo
Nedeljo bomo znova pridobili, če bomo preprosto spremenili svoj pogled na svet: namesto da bi jo razumeli kot le še en dan, ko lahko nadoknadimo zamujeno v službi ali pri domačih opravilih, lahko nedeljo sprejmemo kot dar, premor, ki ga je Bog vgradil v sicer enoličen ritem našega življenja.
To je povabilo, da se odmaknemo od hrupa in poiščemo počitek – telesni, duhovni in čustveni. Obisk svete maše (višek nedelje) nas utemelji v tem premiku in nam omogoči drugačno obzorje: naše življenje ni namenjeno temu, da bi ga preživeli na neskončnem tekočem traku učinkovitosti in potrošništva.
Po maši si lahko nedelje povrnemo tako, da poenostavimo svoje dejavnosti. Prizadevajte si za čas, ki ga boste lahko uporabili za mirno premišljevanje – sami. To je lahko sprehod v naravi, branje Svetega pisma ali preživljanje časa ob zapisih priljubljenega svetnika. Ko se boste upočasnili in nekaj časa preživeli sami s seboj, boste pozneje dovzetnejši za Boga in za bližnje.
Kako najti veselje
Za tiste, ki imamo družine, pomeni znova pridobiti nedeljo tudi to, da otrokom predstavimo radost in pomen tega posebnega, svetega časa. Premislite o tem, da bi si vzeli čas za poseben družinski obrok brez vsakdanjih elektronskih motenj, kot so telefoni in televizija, med katerim bi se pogovarjali in poglabljali medsebojne odnose. To si predstavljajte kot način, kako otrokom ustvariti trajne in pomenljive spomine.
V svetu, ki pogosto ceni predvsem učinkovitost, jim lahko s tem, ko jim pokažemo, da so nedelje drugačne, privzgojimo občutek za ravnovesje in globljo povezanost z vero.
Navsezadnje pa gre pri vračanju nedelj za sprejemanje počitka in bogoslužja kot sestavnih dejavnikov našega življenja in ne kot razkošja, ki si ga lahko privoščimo le takrat, ko in če nam ustreza. Z zavestnim prizadevanjem za spoštovanje tega dne v sebi ustvarjamo prostor za Božje delovanje, obenem pa je to opomin, da nismo ustvarjeni le za delo, ampak za druženje z Njim.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
