David Jones je 64-letni oče, uspešen podjetnik in maratonec. Tudi v njegovem kraju je orkan Helene pustil močne posledice in uničenje prav na dan hčerine poroke. Ceste so postale neprevozne, podrta drevesa in naplavljene ruševine pa so ovirale vsakršno pot.
Kljub temu se je odločil, da se poda na pot, saj za nič na svetu ne bi zamudil tako pomembnega dne. Ko ga je policist ustavil in mu povedal, da je dostop do mesta onemogočen, je Jones brez oklevanja odgovoril: "Razumeti morate, moja hči se danes poroči in jaz bom tam, da jo pospremim do oltarja!"
David ni dovolil, da bi ga kakršnakoli ovira ločila od ene najpomembnejših nalog v življenju – pospremiti Elizabeth do oltarja, zato je pot nadaljeval peš. Jonesovo potovanje se je začelo v popolni temi. Z mobilno svetilko je prečkal podrta drevesa, se vzpenjal prek ruševin ter brodil po blatu.
Na neki točki se je znašel v posebej nevarni situaciji – bil je do kolen v blatu, v neposredni bližini pa je operater viličarja čistil podrta drevesa. V blatu je skoraj izgubil supergo, vendar se ni vdal. "Vedel sem, da brez čevlja ne morem prehoditi preostale poti," je pojasnil za medij People. S skrajnimi močmi je kopal v blatu, dokler ni našel svoje superge, in nato nadaljeval naprej, ne da bi izgubil vero.
Nekaj kilometrov pred ciljem ga je opazil nekdanji sodelavec, kako se trmasto prebija po cesti. Odpeljal ga je do njegovega doma, kjer ni bilo elektrike, bila pa je vsaj tekoča voda. Po hitri hladni prhi si je Jones nadel obleko, ki mu jo je posodil sodelavec, in pohitel do cerkve.
Vse njegove napore, vsak korak in vsak trenutek negotovosti je nagradil prizor njegove hčere, ki ga je v poročni obleki nestrpno čakala.
Prehodil je skoraj 50 kilometrov
Uspelo mu je! Na cilj je prišel pravočasno in hčer pospremil do oltarja. Njegove oči so sijale od ponosa in ljubezni. Toda njegova zgodba se tam ni končala. Po obredu je hčerinemu soprogu podaril rdeč odsevni cestni količek, ki ga je nosil vso noč, da bi bil viden na svoji poti. Povedal jima je: "Naj bo to opomin, da bosta v življenju drug drugemu dober zaščitnik in odsev Boga."
David je s svojim dejanjem pokazal, kaj pomeni biti pravi oče – nekdo, ki ni samo prisoten ob pomembnih trenutkih, temveč se tudi ne boji prehoditi 50 kilometrov po razdejanju, da bi bil tam za svojo hčer. "To bi naredil vsak oče," je dejal skromno, a vsem, ki so slišali njegovo zgodbo, je bilo jasno, da je njegovo srce polno ljubezni, ki ne pozna meja.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Kaja Zupanc.
