Jaz sem spreobrnjena vernica, še v začetni fazi, spreobrnjena sem komaj osmo leto. Še vedno sem na ravni očiščevanja. Na težki in strmi poti mi Jezus, Marija, Sv. Duh v edinosti z Bogom pomagajo tlakovati pot v življenje po veri. Počasi, počasi napredujem, spet zdrsnem nazaj za pol poti in znova in znova se z Božjo pomočjo vračam na pot, ki jo je Jezus prehodil pred mano, pred nami vsemi.
Prejšnji mesec se mi je izpolnila neizmerno velika želja. Prijatelj Roman me je peljal v Medžugorje. To je bilo nekaj najbolj čudovitega. Prvič sem bila v Medžugorju leta 2022, kot veste, se od tam nihče ne vrne takšen, kot gre tja, če to prizna ali ne, se ga dotakne vsaj minimalno, da komaj opazi.
Pri meni ni bilo tako, jaz sem tik preden sem odšla domov, tik pred zdajci, bi se lahko reklo, dejala Mariji: "Mati moja, ti veš, da sem strastna kadilka. Že 47 let kadim, ampak zadnje čase kadim 50 in več cigaret dnevno. Če je tvoja volja, izprosi od Jezusa milost, da bi prenehala kaditi." In sem NEHALA, hvala Bogu, aleluja, čez dva meseca.
Potem so me s hudim bojem, v hudih bolečinah in z močnim vnetjem črevesja odpeljali v bolnišnico. Niso našli vzroka mojih bolečin. Krvna slika je bila tako slaba, da sem gledala smrti v oči. Torej, maja 2022 sem prišla domov z romanja, avgusta 2022 sem prenehala kaditi.
Res sem morala v bolnišnico, ampak obkrožena s kadilci si ne znam predstavljati, kako bi končala to grdo razvado, ki ogroža zdravje. Ampak morala sem trpeti 14 dni hudo neznosnih bolečin v trebuhu in, po izjavi zdravnikov, skoraj umreti, da sem se rešila nikotinske odvisnosti. Tudi v preteklosti sem bila v bolnišnici, a ko sem se vračala domov, sem že na hodniku "žicala" za cigarete. Takoj ko sem stopila iz bolnišnice, sem jo že prižigala.
Letos sem na romanju doživela, da sem govorila angleško z dvema gospema iz Škotske, ki sta bivali v isti stavbi kot midva z Romanom. Govorila sem tako dobro, da se jima je zdelo, kot da to počnem vsak dan, ampak to sploh ni res. Jaz že od leta 1981 leta nisem spregovorila niti besede angleško, ker se je nisem učila za več kot za pozitivno oceno v šoli.
In to še ni vse; angleško sem govorila tudi z družino, ki se je v Medžugorje preselila iz Palestine. To sta dva večja čudeža, ki sem ju doživela v Medžugorju, bilo pa je še veliko manjših.
