Ano smo na Aleteii predstavili že pred petimi leti, pogovor pa se je vrtel okoli velike preizkušnje, ki jo je prestajala. Od takrat se je v njenem življenju veliko spremenilo: bolezni je pomahala v slovo, uspešno končala študij zdravstvene nege, se zaposlila, poročila z Domnom in se trenutno v polnosti posveča njunima malima deklicama. Ob vsem tem je jasna: "Dokler sem zdrava, imam vse."
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Idealni začetki dneva so zame nedeljski – poležavanje v postelji (dokler dekleti dovolita, seveda), pa veliko stiskanja, crkljanja, skupni zajtrk, vse to pa je prepleteno z mirnostjo, otroškim smehom in pa brez časovnega pritiska. Jutra, ko smo vsi štirje doma in se nam nikamor ne mudi, so meni najljubša.
2. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Je tudi skrb zase pomembna – rada se počutim lepo, rada si vzamem čas zase in rada se uredim, zase. Pomembno se mi zdi, da ne pozabim nase, saj lahko z dobro samopodobo pozitivno vplivam na dekleti ter na ljudi okoli sebe.
3. Materinstvo je najlepša vloga, ker …?
Mi daje občutke, ki jih ni mogoče opisati. Ni lahka vloga, mi je pa najlepša na svetu. Spremenila mi je pogled na svet, pogled na vsakdanje stvari. Materinstvo me je spremenilo v boljšo osebo, v skrbnejšo in še bolj ljubečo osebo. Trudim se biti boljša oseba, da sem lahko dober zgled. So pa otroci res naše ogledalo in to mi je en tak poseben izziv. :)
4. Kako z možem ohranjata iskrico v zakonu in zakaj vam je to pomembno?
Rada si vzameva čas zase, hodiva na zmenke. Vsak dan gremo kot družinica na sprehod, kar nama zelo ustreza, da si poveva vse, kar se je dogajalo v dnevu, hkrati pa se malo odklopiva od zunanjega sveta in se prepustiva naravi.
Tudi komplimenti in pohvale se mi zdijo pomembni v zakonu, pa ljubeča sporočilca. Majhne pozornosti, ki pomenijo veliko.
5. Trenutno ste na porodniškem dopustu, sicer pa delate kot medicinska sestra. Kaj vas je vodilo k izbiri tega poklica in kaj vas opogumlja pri delu z ljudmi?
Vodilo k izbiri mojega poklica je zagotovo v prvi vrsti pomoč sočloveku. Pomagati nekomu, ki ne zmore sam, pa njegovim bližnjim, če ne drugače že s posluhom, z besedo. Biti medicinska sestra mi je v ponos, je pa v teh časih res težko, sploh glede na težke pogoje pri delu. Kljub temu se ne dam, skupaj z ostalimi kolegi. Še vedno ostajamo tukaj za paciente, se trudimo biti sočutni in empatični. In seveda to pacienti občutijo tudi sami – in ravno to me opogumlja: hvaležnost, solze sreče, stisk roke.
6. Ena od vaših večjih strasti je fotografija. Kdaj ste se navdušili nad fotoaparatom in katere motive najraje ujamete v objektiv?
S fotoaparatom sva postala nerazdružljiva nekje po koncu osnovne šole (pred več kot 10 leti), in tako je ostalo vse do danes. Fotografija me pomirja, sprošča, krepi mojo ustvarjalnost in mi odpira oči. Materinstvo me je naučilo opazovati (pa imeti fotoaparat vedno na dosegu rok :)) – najraje v objektiv ujamem najbolj spontane trenutke svojih deklic.
Sem se pa nekako najbolj našla v fotografiranju družinic, nosečnic, parov ter v njihovi iskreni ljubezni in igrivosti.
7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni. in kaj ste se iz nje naučili?
Zagotovo mi je bila najtežja preizkušnja borba z rakom. Pri 22 letih sem zbolela za Hodgkinovim limfomom ter se zdravila s kemoterapijami ter radioterapijo. In ta preizkušnja me je tako zelo utrdila – danes se ne obremenjujem več z malenkosti, hvaležna sem za vsak dan, da sem zdrava, hvaležna sem, da je moj Domen ostal z mano, hvaležna sem, da sem lahko zanosila, da imam dve zlati, zdravi deklici, da lahko vsak dan delam.
Hvaležna sem, da lahko živim življenje. Beseda hvaležnost je pri meni dobila nov pomen. In to, da v vsakem dnevu najdem nekaj, za kar sem lahko hvaležna. Tudi v tistih težkih, slabih dneh. Dokler sem zdrava, imam vse.
8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Čas beži, hkrati pa vse mine – tako lepe kot tudi slabe stvari! In to je moje vodilo skozi življenje. Vse bo točno tako, kot mora biti.
9. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Z vsakodnevno molitvijo, z nedeljskimi mašami, s prepevanjem pri mašah. Aktivno sem (smo) vpleteni v tri župnije, v tri aktivne skupnosti, ki me napolnjujejo s srečo, predanostjo Bogu, s pomočjo, kadar jo potrebujem. Biti del takšnih skupnosti mi je v resnično veselje, biti z ljudmi, ki imajo enake vrednote, je prelepo.
10. Biti ženska je lepo, ker …
... sem lahko odkrito to, kar sem – čustvena, empatična, nežna, ranljiva, ponosna, temperamentna. Vem, da lahko premikam gore, počutim se tako mogočno – ker sem ženska.
Ženska ženski
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …
10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.