Orkana Milton in Helene sta na jugovzhodu Združenih držav Amerike nedavno tega povzročila velikansko opustošenje. Uničujoče naravne sile so prizadele veliko življenj, obenem pa se je napletlo ogromno neverjetnih zgodb o ljudeh, ki so se nekako uspeli upreti naravi: te pričujejo o moči, ki je bila dana ljudem, da se zmorejo soočati s tako zahtevnimi okoliščinami.
Od redovnic, ki so med enim in drugim orkanom hodile od vrat do vrat, da bi prinesle duhovno tolažbo ljudem na otoku Tybee, do očeta, ki se je prebijal skozi 50 kilometrov ruševin, da bi prišel na poroko svoje hčerke. In ne pozabimo na nosečnico, tik pred porodom, ki se je zavedala, da bo orkan Milton kmalu dosegel kopno, nekaj ur po prihodu orkana pa je srečno rodila svoje "čudežno dete".
Tu je še zgodba o 62-letni babici, ki je prepričana, da je strahotno neurje preživela z Božjo pomočjo, ob tem pa je v orkanu Helene bolj ali manj nepoškodovana ostala tudi ena njenih največjih dragocenosti.
Cindy Cole iz Nashvilla v ameriški zvezni državi Georgia je orkan Helene v celoti uničil dom, v pogovoru za krajevne medije pa je pojasnila, kako je sama preživela to hudo naravno katastrofo.
Glas, ki mu gre prisluhniti
Kot pripoveduje, je spala v svoji postelji, ko je orkan prvič pokazal zobe. Prebudil jo je zvok, ko je zmanjkalo elektrike. Nato je zaslišala nekaj, za kar je prepričana, da je bila Božja roka:
"Nežen glas mi je ves čas prigovarjal: 'Vstani! Pojdi v drugo sobo.'"
V prvem, precej strašljivem trenutku se Cindy ni takoj odzvala. Takole nadaljuje:
"Ležala sem v postelji in slišala, kako mi je [znova] kar trikrat zašepetal: 'Vstani! Pojdi v drugo sobo.'"
Glas je dosegel svoje: vstala je in odšla iz spalnice. V naslednjih petih minutah se je zrušilo ogromno sosedovo drevo, podrlo streho njene hiše in pristalo na postelji, prav tam, kjer je še pred nekaj trenutki mirno ležala.
Cindy je prepričana, da ji je Gospod naročil, naj odide v drugo sobo. Ob tem pa se je med neurjem zgodilo še nekaj drugega, prav tako povezanega z vero.
Po neurju se je Cindy vrnila v spalnico, da bi si ogledala povzročeno škodo. Čeprav je bila soba povsem uničena, je med ruševinami še vedno ležalo njeno Sveto pismo, odprto in bolj ali manj nepoškodovano. Cindy se spominja:
"Ko sem zagledala Sveto pismo, sem si rekla: 'Glej, no! Saj ne morem verjeti, Sveto pismo je še vedno tu. Gospodove besede se ne moreš dotakniti. Preprosto ne moreš.'"
Ženska, ki je preživela neurje, je še povedala, kako je goreče molila in prosila Gospoda, naj obvaruje vse ljudi. Vsekakor se zdi, da ji je prisluhnil!
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
