Pogosto se nam lahko poraja misel, da je pred Bogom mogoče "bežati".
Takšno razmišljanje lahko delno izvira iz notranjega prepričanja, da Bog prebiva le med štirimi stenami cerkve in da njegova navzočnost ne prežema vsega sveta.
Ne glede na to, kaj si mislimo o Bogu in njegovi navzočnosti, je stvarnost takšna: Bog je ne le povsod okoli nas, temveč je celo znotraj nas.
Bivališče srca
Sv. Frančišek Saleški nas na to resnico spominja v svojem delu Uvod v bogoljubno življenje:
Drugi način, kako se lahko postavite v to sveto navzočnost, je, da pomislite, kako Bog ni navzoč le na kraju, kjer ste, temveč da je na zelo poseben način navzoč v vašem srcu in umu, ki ju prižiga in navdihuje s svojo sveto navzočnostjo ter tam prebiva kot Srce vašega srca, Duh vašega duha. Kakor duša oživlja vse telo in vse njegove ude, prebiva pa predvsem v srcu, tako ima tudi Bog, čeprav je navzoč vsepovsod, svoje posebno bivališče v našem duhu.
Nato nas spodbuja, naj o tem pogosto premišljujemo:
Zato ga David imenuje "skala mojega srca", sv. Pavel pa pravi, da v Njem "živimo, se gibljemo in smo". Premišljujte o tem, dokler v svojem srcu ne vzbudite velikega spoštovanja do Boga, ki vam je tako blizu.
Bolj bomo cenili in ljubili Božjo navzočnost v sebi, manj verjetno bo, da bomo želeli pobegniti od Boga.
Božja navzočnost v nas naj bi nam bila v tolažbo, saj vemo, da Njegova ljubezen bije v našem srcu, in Bog čaka, da mu odgovorimo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
