Včasih se zdi nekoliko zastrašujoče, da bi celotno molitveno uro dejansko preživeli v molitvi. Morda bomo kdaj imeli pri sebi knjigo, katerokoli, ki nam bo pomagala krajšati čas.
Vsekakor ni slabo, če k molitveni uri prinesemo knjigo, toda proces duhovnega branja se mora razlikovati od običajnega.
Če želimo branje spremeniti v meditacijo, moramo imeti v mislih svoj prvotni cilj.
To ni ura za študij
Sv. Frančišek Saleški v svojem Uvodu v bogoljubno življenje pojasnjuje, kako se mora meditativno branje razlikovati od kateregakoli drugega branja, ki ga izvajate kot študij:
Meditacija se razlikuje od študija in običajnih metod premišljevanja, katerih cilj ni ljubezen do Boga ali rast v svetosti, temveč kakšen drug cilj, recimo pridobivanje učenosti ali moč utemeljevanja.
Da bi bilo naše branje duhovno branje in da bi nas vodilo v meditacijo, bi si morali kot glavni cilj zastaviti "ljubezen do Boga ali rast v svetosti".
Študij lahko včasih vodi k ljubezni do Boga, drugič pa je morda bolj očitno, da je naš cilj pridobivanje znanja in ne rast v ljubezni do Boga.
Duhovno branje nas običajno prisili, da se ustavimo in premislimo o sebi ter upoštevamo svoje prednosti in slabosti.
Prav tako je pomembno, da beremo počasi, kadar se želimo ukvarjati z duhovnim branjem, saj nam to omogoča več časa in prostora za meditacijo.
Sv. Frančišek Saleški močno priporoča, da se ustavljamo tako pogosto ali tako dolgo, kot se nam zdi potrebno, še posebej ko naletimo na nekaj, kar se dotakne našega srca:
Če pa tvoj um najde dovolj snovi, svetlobe in sadov, pri katerih se lahko spočije, se ustavi pri tem, kakor čebela, ki lebdi nad enim cvetom, dokler ta daje med. Če pa po določenem razumnem naporu ne najdeš, s čim bi nahranil svoj um, preidi k drugemu premišljevanju, le da bodi miren in preprost, ne bodi nestrpen ali nagel.
Ko boste naslednjič želeli čas, namenjen molitvi, izkoristiti za branje, ga poskusite spremeniti v meditativno izkušnjo: pogosto se ustavite, da se duhovne resnice, ki jih prebirate, zasidrajo v vas.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
