Domače živali so skrb, pa tudi zgled, kako bolj preprosto in umirjeno živeti

V Reflektorjevem studiu sta se nam pridružili Tina Hribar, veterinarka in mama treh majhnih punčk, ter Doris Veselić, kinologinja in pasja inštruktorica. Družbo nam je delal tudi yorkshirski terier Baci. Govorili smo predvsem o psih (ki so skupaj z mačkami najpogostejša izbira za domače ljubljenčke), o tem kako se odločiti za psa, na kaj moramo biti pozorni, kako psa vzgajati, da je dober in zanesljiv družabnik.

Otroci navijajo za domačo žival, to vemo vsi. Gre za odgovorno odločitev in domača žival še zdaleč ni samo to, da je živalica luštna, da jo lahko božamo in se z njo igramo, ampak prinese s sabo ogromno obveznosti. Poučno je, pravi Tina Hribar, da se otroku prej predstavi obveznosti, ki jih žival, npr. pes, prinese s sabo: sprehodi v vsakem vremenu, pobiranje iztrebkov, razmisliti je treba o primernih počitnicah, ki bodo ustrezne tudi za kužka, in tako dalje.

Super vaja za otroka je, da nekaj časa skrbi za psa kakšnega drugega lastnika, npr. soseda; hitro lahko vidimo, ali pri tem izkaže vestnost. Doris Veselić dodaja, da je odločitev za žival (v tej oddaji smo zaradi obeh strokovnjakinj, ki imata doma pse, govorili pretežno o njih) predvsem odgovornost staršev.

Pri tem moramo biti iskreni in si odgovoriti na vprašanje, ali imamo res čas, prostor, voljo in nenazadnje tudi finance za domačo žival.

Pri veterinarki Tini Hribar je bil najprej doma kuža, pozneje pa so se pridružili trije otroci. Tina poudarja, da ji je to omogočilo, da je vzgojila psa v lepo vzgojenega, potrpežljivega in zanesljivega, s katerim nima skrbi. Njihov pes je zdaj star že 10 let, kar pomeni, da je umirjen in tudi zelo potrpežljiv z otroki. Težko si je predstavljati imeti majhne otroke in poleg tega še razposajenega, živahnega pasjega mladiča. Če imamo istočasno majhne otroke in mladega psa, pa to vsekakor zahteva dva človeka, torej oba zakonca.

Povedati je treba, da je namreč tudi vzgoja živali zahtevna, odgovorna in se ji moramo posvetiti. Pes pa doživi tudi t. i. pasjo puberteto, ki je zahtevno obdobje, v katerem potrebuje meje. Tudi pri vzgoji psa je potrebna doslednost, pes mora pa tudi vedeti, da je "vodja krdela" njegov gospodar in ne on.

Še preden dobimo psa, je dobro razmisliti, kako bi ga radi vzgojili: kaj nam je pomembno, da on počne oz. česa ne želimo, da počne. S šolanjem je treba začeti takoj, ko dobimo mladiča. Če imamo namreč doma žival, ki nam stalno dela težave, nam je lahko to tudi v breme. Zato si zastavimo vzgojne cilje že vnaprej in potem pri njih vztrajamo. Pričakovanja pa moramo prilagoditi pasmi psa, kajti vsaka pasma ima svoje značilnosti in vsak pes svoj značaj.

Tudi če imamo hišo z velikim vrtom, je zelo pomembno, da psu dvakrat dnevno omogočimo sprehod. Pes je socialno bitje, ki potrebuje družbo lastnika, hkrati pa nujno potrebuje tudi aktivno gibanje – idealno je, če ga ob gibanju tudi mentalno zaposlimo s tem, da delamo z njim vaje za ubogljivost, igre, vadimo različne ukaze in tako dalje.

Če pa je pes v zunanjem pesjaku, mora biti pesjak izoliran in mu v vseh vremenskih pogojih in letnih časih omogočiti ustrezen počitek in pogoje.

Odgovorni lastniki morajo paziti na to, da se mački v bližini prometne ceste kaj ne zgodi. Mačkom v večini primerov najbolj ustreza, če imajo lahko možnost kombinacije biti notri in biti tudi malo zunaj, kjer lahko sprostijo svoj lovski nagon. Če pa je mačka samo notranja, potem ji moramo v stanovanju omogočiti, da se lahko razgiba in tudi zaposli. Nekateri lastniki pa mačke tudi sprehajajo zunaj, ob tem da jih imajo na mačjem povodcu.

Doris Veselić opaža, da imajo mačke pogosto introvertirani ljudje, ki so radi doma, neradi spreminjajo okolje in se počutijo varno v udobju svojega doma – kot tudi mačke, ki nerade spreminjajo lokacijo. Včasih pa jih v stres spravi že to, da smo doma malce prerazporedili pohištvo.

Ljudje naj hišnega ljubljenčka ne izbirajo po izgledu živali, ampak naj izberejo žival, ki bo ustrezala njihovemu življenjskemu slogu. Zato se je treba v zavetišču skrbno posvetovati z oskrbniki zavetišča. Če gre za psa, ki ima za seboj težko zgodbo, potem tak pes potrebuje izkušenega lastnika, s katerim je treba potrpežljivo delati, da mu privzgojimo nove vzorce in navade.

Za starejšega človeka, ki si zaželi družbo psa, je lahko zelo primeren kakšen starejši kuža iz zavetišča. Starejši kužki namreč niso tako popularni za posvojitev, za starejšega človeka pa so lahko čudovita družba, od katere oba veliko pridobita – lastnik družbo za sprehode in za doma, kuža pa ljubeč dom.

Pri pasemski živali, ki jo kupimo pri vzreditelju, se ponovno zelo posvetujemo, zato da res izberemo primerno žival, ki ji bomo lahko zagotovili ustrezne pogoje. Ne odločamo se samo na podlagi "lepote". Pri pasemskih psih je rodovnik zagotovilo za to, da je žival že v leglu socializirana, da so psi res dobro zdravstveno pregledani itd.

Pes ni modni dodatek, ki bi ga kar tako naročili po spletu, zato se odločamo odgovorno, počasi in premišljeno. Na t. i. črnem trgu je namreč ogromno zlorab in goljufij. Pozanimajmo se temeljito, povprašajmo za kontakte, poglejmo na stran Kinološke zveze Slovenije in tako dalje.

Živali v nas vzbujajo čustva, ki so podobna ljubezni do recimo otroka. To pa ni nujno dobro za žival. Živali namreč ne smemo "počlovečiti". Zato moramo nujno v šolo, kje se podučimo o primerni vzgoji in odnosu, da znamo z živaljo tudi primerno ravnati.

Denimo ljudje se med seboj radi objemamo, otroke poljubljamo in tako dalje. Živalim to ni domače, se ne počutijo nujno dobro, če jih objemamo in poljubljamo. Nekateri psi tega ne marajo, v tem primeru moramo dobro poznati njihovo telesno govorico in jim omogočiti, da jih pustimo na miru, če jim ni do tovrstnega kontakta.

Da so živali neposreden odsev Božjega stvarstva, je pričal sveti Frančišek Asiški, ki je imel z živalmi prav poseben odnos in komunikacijo. Tina Hribar pravi: "Živali so nam lahko zgled, kako bi lahko živeli bolj mirno in sproščeno in se ne obremenjevali za vsako malenkost.

Živali nas spravijo v naravo, nam polepšajo življenje in nas pomirjajo ter bogatijo. Živali nas zelo dobro 'preberejo'; če nas pes opozarja, da bi rad ven, je morda začutil naš nemir in stres. Takrat je za nas dobro, da se oblečemo in gremo malo z njim na zrak, pa se bomo takoj bolje počutili. Od psov se lahko naučimo tudi veselja, saj se pes neizmerno razveseli vsakič, ko te vidi, čeprav si recimo odšel iz hiše samo za pet minut."

Doris Veselić dodaja: "Živali nas učijo notranjega miru v tem času, ko nam tega vsem manjka. Da se vrnemo nazaj k skromnosti in preprostosti. Za veselje in radost ne rabimo veliko. Potrebujemo pozitiven trenutek dneva, npr. trenutek z živaljo, ki je ne bremenijo naše skrbi. Psi so zelo senzibilni in od nas znajo dobesedno zavohati, kdaj smo pod stresom. Zato nas učijo pomembnosti tega, da smo notranje umirjeni in stabilni, ker je to dobro za nas in tudi za našo žival."