Ko so bili naši trije otroci čisto majhni, je bila ena izmed knjig, ki smo jo vedno znova vzeli v roke, velika, debela kartonka z zgodbami iz Svetega pisma. Velike slike so kar same vabile k pripovedovanju zgodbe z moje strani in vprašanjem z njihove. Vedno ista slikanica, oguljena, priljubljena. Tak je bil naš prvi stik s Svetim pismom.
Ena najlepših večernih pustolovščin
Pa so zrasli. Ko je bilo najstarejšemu kakšnih sedem let, najmlajšemu pa dve leti, sem tuhtala, da bi bilo dobro poiskati otroško Sveto pismo. Ampak katero? Tako veliko jih je bilo! V knjigarnah in knjižnici sem zato prelistala mnoga Sveta pisma za otroke. Najbolj so me nagovorile Zgodbe Svetega pisma (Ognjišče, 1987): odlično napisane, še vedno dovolj ilustracij, zgodb pa je bilo dovolj za vsak dan v letu! Tako se je začela ena najlepših večernih pustolovščin: v enem letu smo skupaj z otroki prebrali vse zgodbe iz Svetega pisma!
Očarana sem bila, kakšno moč ima Božja beseda, kako so otroci prisluhnili in koliko vprašanj so imeli! Na nekatera nisem znala odgovoriti tisti večer. Resnično, za Božjo besedo velja, kar pravi prerok Izaija: "Ne povrne se k meni brez uspeha, dokler ne opravi, kar sem hotel, in izpolni, za kar sem jo poslal." (Iz 55,10) Naše otroke so zgodbe nagovorile, začudile, izzvale, pomirile, okrepile.
Kako naprej, ko so otroci postajali samostojni bralci? Poslužila sem se starega trika: Tudi če ničesar ne bereš, stripe bereš. Priskrbela sem jim Super Sveto pismo v 3 delih (ni poceni tale špas; je pa dobra ideja tetam, stricem, botrom, dedkom in babicam, kaj naj podarijo otroku), jih "pozabila" na mizi. Takoj so jih zagrabili. Radi so jih (in jih še vedno) prebirajo. Pravzaprav sem vse tri dele prebrala tudi jaz. Z užitkom. Večkrat.
Zakaj brati Sveto pismo?
- Ker so v njem zapisane večne resnice.
- Ker me želi Bog Oče prek njega opogumiti, razveseliti, navdati z upanjem.
- Ker je to najbolj brana knjiga na svetu, prevedena v največ jezikov – če ne bi bila dobra, ne bi bilo tako, kajne?
- Ker je že zaradi splošne izobrazbe dobro, da ga poznam.
- Ker prek njega spoznavam, kako noro Bog Oče ljubi ta svet in vsakokar izmed nas.
- Ker iz zgodb Svetega pisma spoznavam, da ima Bog dober načrt za vsakogar od nas; da je pravičen v svojih sodbah; da je zadnja beseda na svetu Očetova.
- Ker ... dopolni sam. :)
Kaj je naši družini še v pomoč pri branju Božje besede?
- Nagovori v Liturgičnem zvezku Mavrica, kjer najmlajšega spodbudim, da poišče evangeljski odlomek, ga prebere na glas, poskenira QR-kodo in prisluhne kratki razlagi. Priznam, vse mi uspe zelo redko, a poslušanje razlage je kar stalnica. In dobra iztočnica za pogovor med kuhanjem.
- Citati iz Svetega pisma, ki sem jih sama napisala na kartončke in so tik nad pomivalnim koritom. Dejstvo, da ne pomivam samo jaz in da pogosto najdem druge citate, kot sem jih pustila, me navdaja z upanjem.
- Aronov blagoslov na našem hladilniku. (4Mz 6,24-26) Tudi hladilnik se pri nas pogosto odpira – pravzaprav vedno bolj.
- Debata o nedeljskem evangeliju pri nedeljskem kosilu (in o župnikovi pridigi, seveda!).
- Upam, da tudi zgled: ko je hudo, me otroci najdejo v sobi, ob oknu, kjer je vedno odprto Sveto pismo, kamor se zatečem za nekaj minut, da se umirim v Očetovi besedi, zajamem sapo, najdem pogum.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
